Bisfenol A, bolj znan kot BPA, je snov, ki je lahko povezana s številnimi negativnimi vplivi na zdravje. Gre za snov, ki je pogosto uporabljena pri proizvodnji plastičnih izdelkov. Na voljo je sicer vedno več plastičnih izdelkov, ki ne vsebujejo BPA, vendar se je tej snovi kljub temu težko povsem izogniti. Znano je, da lahko pogosta izpostavljenost BPA privede do najrazličnejših zdravstvenih težav. Dodaten razlog za zaskrbljenost pa prinašajo nedavne ugotovitve ameriških znanstvenikov, ki so bile povzete v študiji, objavljeni v reviji Epigenomics. Kot se zdi, je lahko tveganjem, povezanim z BPA, izpostavljen že plod v maternici. Snov lahko namreč prek placente doseže plod in ogrozi razvoj njegovih možganov.
Placenta ne more preprečiti izmenjave vseh (potencialno) nevarnih snovi
Placenta oziroma posteljica je sicer samo začasen organ, toda njena vloga je vsekakor ključna za razvoj ploda. Prav placenta namreč omogoča izmenjavo koristnih snovi med materjo in plodom, kar omogoča razvoj. Placenta lahko učinkuje tudi kot ovira, saj zmanjšuje nevarnost za prehajanje škodljivih snovi. Toda to ne velja za vse snovi, ki bi lahko ogrozile plod. Nekatere se lahko namreč prenesejo prav prek posteljice. Zdi se, da v to skupino spada tudi bisfenol A oziroma BPA. Raziskovalci, ki so se podpisali pod uvodoma omenjeno študijo, so zato prepričani, da bi bilo treba posvetiti več pozornosti vplivu posteljice na razvoj možganov.
Osrednji predmet raziskovanja vpliv molekul mikroRNA
Znanstveniki so se pri preučevanju placente osredotočili predvsem na vlogo molekul, imenovanih mikroRNA. Gre za majhne, enoverižne molekule, ki uravnavajo izražanje genov in celične funkcije, vključno z razvojem živčnega sistema. Poleg tega pa so to molekule, ki so lahko pomembne pri odkrivanju rakavih obolenj oziroma povečanega tveganja za raka.
Molekule lahko dosežejo tudi zelo oddaljene organe
Ekipa raziskovalcev, ki je pripravila študijo, verjame, da so lahko negativni vplivi BPA na razvoj ploda v maternici posredno povezani prav z molekulami mikroRNA v placenti. Ena od značilnosti teh molekul je, da se lahko skrijejo v zunajcelične vezikle oziroma mešičke, kar jim olajša pot do različnih organov v telesu – tudi tistih, ki so zelo oddaljeni. Raziskovalci tako domnevajo, da lahko spremenjena razporeditev molekul mikroRNA privede do tega, da škodljive snovi dosežejo otrokove možgane, posledično pa so možni resnejši zapleti. Ti se sicer ne pokažejo nujno takoj. Posledica so lahko namreč tudi nevrološke težave pozneje v življenju.
Izrazitost negativnih učinkov bi bila lahko povezana z biološkim spolom otroka
Molekule mikroRNA lahko vplivajo na možgane, preden so ti popolnoma razviti, zato so lahko negativni učinki bisfenola A še posebej izraziti. Pri tem je zanimivo, da naj bi bila po mnenju raziskovalcev izrazitost škodljivih vplivov vsaj deloma odvisna tudi od biološkega spola, vendar ta teorija za zdaj še ni potrjena.
Morebitna metoda za ublažitev škode bi težko povsem nadomestila ustrezno preventivo
Kot omenjeno, se sicer izdelki, ki vsebujejo BPA, počasi umikajo s tržišča. Toda ta proces nikakor ne poteka z ustrezno hitrostjo. V številnih plastičnih izdelkih je mogoče še vedno najti tudi BPA – najverjetneje tudi v izdelkih, ki jih lahko najdete v svojem domu. Od tu do neposredne izpostavljenosti snovi pa je le še korak. Če na primer segrevate hrano v mikrovalovni pečici, pri tem pa uporabite posodo, ki vsebuje BPA, se snov zlahka izloči v hrano. Dodatna težava pa je to, da strokovnjaki še niso povsem enotni glede tega, kolikšna količina BPA v posameznem izdelku je še varna. Upoštevanje teorije, da lahko BPA prek placente doseže celo možgane razvijajočega se ploda in da so pri tem, kot se zdi, ključne molekule mikroRNA, bi sicer lahko privedlo do razvoja specifičnih metod za ublažitev negativnih učinkov (ekipa, ki je pripravila študijo, že načrtuje nove raziskave). Toda še učinkovitejša pot je zagotovo izogibanje BPA, kolikor je to le mogoče – še posebej med nosečnostjo.