0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

PogovoriDean Herenda – aktivist za vse, kar je pristno in naravno

Dean Herenda – aktivist za vse, kar je pristno in naravno

MORDA VAS ZANIMA

Včasih življenje piše naša najbolj ironična poglavja, ugotavlja raziskovalec življenja, Dean Herenda, ki je med drugim s konopljo pomagal ozdraveti sodnici z zelo agresivnim tumorjem na možganih (multiformni glioblastom), ki je službeno obravnavala osebe zaradi uporabe ali preprodaje konoplje. Hvaležna Herendi zdaj ne razume, kako je v preteklosti lahko marsikoga obsodila zaradi rastline, ki ji zdaj pomaga. Kako je mogoče, da rastlina – konoplja, ki je naravna, koristna, zdravilna ter se je pojavila na našem planetu in je rasla na njem celo pred pojavo človeka, nezakonita in prepovedana, se, skupaj z njo, sprašujemo vsi.

- Oglas -

Sodnica je le ena izmed številnih, ki jim je Herenda pomagal. Če ne bi dobila svečke (do zdaj že 120 ml 78-% THC, 40 ml 50-% CBD in 40 ml 55-% CBG), plus dodatno terpene iz konoplje, THC v tinkturah in nazalnih sprejih, bi – po njenih besedah – zagotovo umrla zaradi agresivnih onkoloških prejemov. Zahvaljujejo se mu mame otrok, ki jih je s konopljo pozdravil težkih bolezni, tudi marsikateri zdravnik usmeri paciente k njemu ali sam povpraša za nasvet. Mož dejanj ni le aktivist za konopljo in psihedelike, temveč kot sam pravi, je aktivist za vse, kar je pristno in naravno v globalni vasi liberalnega kapitala, ki kot tumor uničuje habitat vsem bitjem in posledično tudi nam ljudem.

»Konoplja in psihedeliki so nekaj, kar ima potencial, da nam pomaga odpreti nujno potreben pogled od zunaj, da objamemo sebe, se imamo radi ter vrnemo tisti nekako izgubljeni spiritualni odnos do narave in drugih bitij. Predvsem nam pomagajo dojeti, da smo vsi mi del večje zgodbe ter ne le fizično, ampak tudi energijsko in duhovno povezani. Zanimiva je že standardna kritika nekaterih ‚poznavalcev‘, tistih, ki jih popularni mediji imenujejo ‚strokovnjaki‘, da so psihoaktivne rastline droge. Taka izjava hitro pokaže temeljno nepoznavanje delovanja človeške narave, psihe ter procesov v naših organizmih. Predvsem negiranje kakršne koli tradicije in osebnih korenin.

Ljudje, tako kot večina sesalcev, proizvajamo veliko kemijskih substanc, med katerimi so hormoni in endokanabinoidi nepogrešljivi v vsakdanjih procesih. Človek je, v sodelovanju z naravo, skozi tisočletja ugotovil, da za te majhne vrednosti obstajajo nekakšni rezervni ključi v naravi. Tako imenovana ‚primitivna ljudstva‘, tiste skupnosti, ki so se uspešno upirale hitremu tehnološkemu razvoju, še danes uporabljajo kanabinoide iz rastline konoplje ter alkaloide, prisotne v tisočih in tisočih rastlinah, ki niso namenjene ‚butanju opice‘, ampak povezovanju, ritualom in tudi zdravljenju posameznika.«

- Oglas -
Dean Herenda 5
»Vse bolj postaja očitno, da sta velika virusna preslepitev in lockdown nekaj najboljšega, kar se je pripetilo človeštvu in predvsem temu planetu. Šok, ki smo mu priča, se dogaja na vseh treh ravneh: na telesni, čustveni in energijski. Pri nekaterih se bo to končalo s smrtjo, pri drugih kot razodetje.«

Notranje povezovanje

Vsak, ki je preizkusil mikrodoziranje in makrodoziranje psilocibin gobic, ajavaske, dimetiltriptaminov ali celo mušnice, dobro ve, da majhni odmerki sprožijo nekakšno notranje povezovanje, zagotavlja Herenda. Zato se vse bolj uveljavljajo v zdravljenju nekaterih zelo prisotnih psihičnih stanj: od anksioznosti do depresij in posttravmatskega sindroma PTSD. Nekoliko višji odmerki izboljšajo na primer nočni vid, odpirajo lucidne sanje, povečajo libido, medtem ko velike količine omogočajo, da se človek odpre duhu (zavesti) in ugotovi, kje so na primer izviri travm, zakaj imamo toliko bolečin neznanega izvora. Ob tem Herenda opozarja, da mora biti uporaba teh substanc ob prisotnosti nekoga, ki pozna njihovo delovanje ter je prisoten v tem procesu.

Drugačno odpiranje pacienta

Po Herendovih besedah sodobna medicina in predvsem farmacija delujeta po načelu dobre diagnostike in ciljanega zdravljenja z zdravili. To je ekonomija vnašanja kemično pridelanih molekul, ki jih naše telo ne zmore presnavljati. Namen je predvsem v tem, da se posamezni simptomi, kot je na primer bolečina, nevtralizirajo. Na žalost se sodobna medicina zelo hitro zadovolji z reševanjem fizičnega, telesnega stanja in le redko se to povezuje s čustvenimi težavami ter duhovno otopelostjo sodobnikov, ugotavlja. »Konoplja je rastlina, ki omogoča drugačno odpiranje pacienta.

Zelo je kompleksna z več kot 145 kanabinoidi, 80 različnimi terpeni in flavonoidi, ki skupaj delujejo sinergijsko in omogočajo, da se telo samo pozdravi, tako da iz konoplje telo vzame tisto, kar je na nekakšnem našem notranjem seznamu tako imenovanih obnovitvenih sistemov. To je osnova holističnega zdravljenja. Narava pozna rastline, ki smo jih ljudje in živali uporabljali skozi tisočletja, ko smo ugotovili kakšno pomanjkanje, bolečino ali hujše simptome bolezni, ki so lahko usodne za naše zdravje. Med te sodijo tudi rak, astma, depresije in tako naprej, ki nikakor niso le bolezni našega časa.« 

Holistično zdravljenje je naše originalno zdravilstvo

Ali je zato v preteklosti prihajalo do sporov s homeopatijo? »Seveda. Sodobna medicina izpodriva tradicionalno zdravstvo. Tudi tradicionalna kitajska medicina, ki za zdaj še deluje po paralelni liniji, ima težave v sodobni Kitajski, kjer si vse bolj bogata družba in posamezniki želijo dražjih ter tehnološko sofisticiranih zdravstvenih prejemov. Na Kitajskem se uveljavlja zabloda, da dražji pristop pomeni boljši izid, da denar odpira večje možnosti v premagovanju bolečine ter predvsem nevtralizacijo strahu ob smrti. Tradicionalna medicina bo najverjetneje preživela kot zdravilstvo revnejših.

V preteklosti je seveda ta razlika v pristopu bila, tudi pri nas, temeljni očitek in razlog za odklanjanje na primer homeopatskega zdravljenja. Za vsem tem je seveda zelo sebičen in monopolen odnos do zdravstva kot storitve, ki zelo uspešno načenja zdravstveno blagajno in kakovost drugih družbeno koristnih storitev. Tudi holistično zdravljenje nikakor ni alternativno, ampak naše originalno zdravilstvo, ki ga današnji čas ponovno odkriva. Holizem nam pove, da fizično telo ne more ozdraveti, če je čustveno telo bolno ali če je energijsko telo na ničli. Konec koncev smo v Sloveniji in Jugoslaviji v farmakopeji, v tem seznamu zdravil, vse do konca šestdesetih let prejšnjega stoletja imeli veliko rastlin ter prav tako tinkture in smole iz indijske konoplje za zdravljenje raka, za menstrualne krče, bolečine, anksioznosti, depresije in podobno. Dokaze o tem lahko najdete v izvodih farmakopeje v ljubljanski narodni in univerzitetni knjižnici,« pojasnjuje Herenda.   

- Oglas -

Po drugi strani in na drugi strani Atlantika z legalizacijo v ZDA in v nekaterih drugih državah nastaja tudi ogromna količina znanstvenih publikacij, ki govorijo o zdravilni moči rastline. Herenda pravi, da so v Sloveniji ‚strokovnjaki‘, ki so v prejšnjih desetletjih bili najbolj izpostavljeni v boju proti konoplji, zaradi trenutne pandemije, ki nujno potrebuje kompromitirane osebe v medijskem ospredju, zasedli najvišja mesta na Ministrstvu za zdravje in Nacionalnem inštitutu za javno zdravje. Zato kakšnih pozitivnih premikov na področju drugačnega, bolj permisivnega odnosa do konoplje Herenda ne vidi, razen če bo po nekakšnem čudežu družba odkrito in aktivno posegla v to področje, tako kot je v primeru referenduma in sesuvanja katastrofalnega Zakona o vodah.

Dean Herenda 3
»Udobje in strah pred smrtjo sta glavna razloga, zakaj ne vidimo več, kaj vse smo uničili in uničujemo. Mati zemlja se prebuja in lahko, da nas bo kmalu doseglo še eno prerazporejanje, ali, če lahko uporabimo uveljavljeni angleški izraz – reset, še ena točka v nizu prelomov tehnološko visoko razvitih civilizacij, kot jih poznamo iz zgodovine. Glede na to, da smo ljudje, od vseh civilizacij do zdaj, najbolj tehnološko odvisni, bo to vsekakor zelo boleče za vse.«

Ljudje ne morejo tajiti svoje človeškosti

Kot aktivist za holistično samozdravljenje in nekdanji predsednik Zveze NVO za droge in njihovo uporabo si Herenda želi tvornega dialoga, ki bo potekal na podlagi znanstvenih dokazov in raziskav, ne na podlagi strahov iz preteklosti. »Še pred nekaj leti sem bil prepričan, da se premikamo v pravo smer, začeli smo nekakšen dialog s stroko in celo sodelovati pri izmenjavi informacij, vendar sta leto 2020 in svetovna pandemija pokazala pravo plat farmacije in zdravstva, ki zdravega ali bolnega človeka vidita le kot potrošnika. Zato imajo zdravniki z visokimi etičnimi kriteriji vse pogosteje zdravstvene težave. Dr. Joseph Tafur je v svoji knjigi Klic Reke zapisal, da ‚materialistična družba ustvarja sistem, ki je prezahteven, najbolj za naše srce‘. Kultura in sistem zdravstvene oskrbe se vse bolj podrejata korporativnim vrednotam in izgubljata stik s človeškimi. V sedanjem sistemu zdravstvene oskrbe ima materialni dobiček prednost pred zdravjem in srečo bolnika ter zdravnika. Prezaposleni smo, da bo si vzeli čas za občutke … Vendar um ne more za dolgo zatajiti srca. Telo tega ne prenese. Zanikanje zlomi telo. Ljudje ne morejo tajiti svoje človeškosti, ne za dolgo.«

Prihodnost konoplje

Konopljina smola je eden najmočnejših antibiotikov, ki jih poznamo, in, v primerjavi z antibiotiki širokega spektra, ne uničuje zdrave črevesne flore. Kako to, da farmacija ne zagrabi priložnosti? »Pravzaprav ne razmišljam več v okvirjih prihodnosti konoplje v farmaciji,« je odkrit Herenda. »Ta se bo zgodila ali ne, neodvisno od tega, kaj si večina ljudi želi ali pričakuje. Konopljo gledam tudi v luči klimatskih sprememb, kjer je treba na družbeni ravni doseči in sprejeti soglasje o tem, kaj je strateškega pomena za družbo ter kako preživeti, če bo skladno z nekaterimi pričakovanji temperatura zrasla za nekaj stopinj.

Ali imamo dovolj hrane ali bo dovolj vode, ko se bodo ljudstva začela premikati tam, kjer bi lahko preživela? Dvig temperature za nekaj stopinj pomeni, da se moramo zgledovati po tistih deželah, ki že danes ali dalj časa trpijo zaradi klimatskih sprememb ter napačnih odločitev v preteklosti. Mehika na primer, južne države ZDA ali dežele bližnjega vzhoda. Torej ali imamo dovolj najbolj žilavih vrst, ki se dobro odzivajo na spremembe, kot sta na primer koruza ali konoplja? Po drugi strani je za večino rastlin, ki imajo tudi zdravilne lastnosti, značilno tudi to, da so kakovostna hrana. Zato, če smo tisoče let živeli v simbiozi z njimi, ni pričakovati, da bi uničevale našo črevesno floro.«

Dean Herenda 4

Konoplja je predvsem hrana

Naše telo ustvarja anandamid in 2-arahidonoilglicerol (2-AG) v času, ko ju potrebuje, in sicer iz omega-3-maščobnih kislin. Teh je največ v surovi konoplji, lanu in nekaterih ribah. Zato so naše prehranjevalne navade tako pomembne, poudarja Herenda. Kanabinoide iz konoplje naše telo izkoristi povsem naravno, zato lahko govorimo o konoplji kot hrani in kot rastlini, ki ohranja in spodbuja zdravje. Zato bi morali uvesti konopljo (liste, semena in cvet) v naše življenje, kot del vsakdanje prehrane, je prepričan Herenda. »Šele danes se zavedamo posledic prepovedi, ki jo je konec tridesetih let prejšnjega stoletja sprovocirala ameriška vlada s prepovedjo ekonomije, ki je pred tem prelomnim trenutkom celih 160 let temeljila na konoplji kot hrani za ljudi in živali.

Konoplja je osnova za zdravljenje in dobro počutje. Za človeka ima namreč idealno razmerje omega-3- in omega-6-maščobnih kislin, 1 proti 3 do 1 proti 4. Ljudje, ki uporabljajo konopljo, vnašajo v telo kakovostno hrano, ki ima bioenergijski potencial, o katerem lahko le sanjamo v času, ko večina vnaša prekuhano, procesirano hrano. V ZDA večina ljudi je predelano hrano, v razmerju 1 proti 20. Omega-3 je ključna tudi za procese nastajanja določenih proteinov in maščobnih kislin v našem telesu, ki so ključni za normalno delovanje reproduktivnega, prebavnega, živčnega in imunskega sistema, ter praktično ni procesa, v katerem niso prisotni. Tem proteinskim molekulam strokovno rečemo ‚naši notranji kanabinoidi‘ ali endokanabinoidi.«

Določene paradigme danes ne držijo več

Poleg tega, da receptorji CB sodelujejo pri nastanku nevronov pri zarodku, so ključni tudi za nastanek novih nevronov v odraslem organizmu, na primer v poškodbah možganov. To je posebej pomembno za travme glave in bolezni starostnikov, kot sta parkinson ali alzheimer, pojasnjuje Herenda. Endokanabinoidni sistem odločno posega v nastanek receptorjev CB ali ‚selitev‘ receptorjev v tiste dele našega telesa, kjer jih po navadi ne pričakujemo, kot je na primer kolenski sklop v primeru revmatskega artritisa. Telo ima očitno program za signalizacijo osteoblastom in osteoklastom ter posledično ustvarja osnovne pogoje za nastanek novih kostnih celic.

Po besedah Herende ti mehanizmi kažejo, da določene paradigme, ki so veljale še pred odkritjem endokanabinoidnega sistema, danes ne držijo več. »Zato menim, da si naša stroka in politika zatiskata oči, ko sprejemajo endokanabinoidni sistem (EKS), ne pa naravnega resursa kanabinoidov, kot hrane in kot rezervnega rezervoarja kanabinoidov. Tudi dr. David Neubauer, pediater, ki je v Sloveniji pionirsko raziskoval uporabo (sintetičnega) CBD za zdravljenje epilepsije pri otrocih, že leta čaka na denar za nadaljevanje praktičnih raziskav zdravljenja s pomočjo konoplje, vendar ga ovirajo zakonske določbe in predvsem ljudje, ki so iz prepovedi naredili majhne kariere in poslovne priložnosti. O tem obstaja pričevanje dr. Neubauerja na Odboru za zdravstvo oktobra 2017,« je jasen aktivist.

Pridelava za lastne potrebe

Katere regulativne okvire je treba razrešiti zato, da se omogoči samooskrba s konopljo za zdravstvene in osebne namene? »Zavzemam se za striktno ločitev med legalnim (pravno urejenim) pristopom, ki je ključen okvir za določena pravila in delovanje znotraj širše družbe (npr. kako se nadzira proizvodnja in kakovost konoplje za medicino), ter osebnimi pravicami, v katerih ima pomembno mesto možnost samozadostnosti, pridelava za lastne potrebe kot hrane. Moje mnenje je, da se država v to ne bi smela več vmešavati,« je za konec jasen Herenda.

kaktus pejotl
Dean Herenda s kaktusom pejotl, ki ga indijanska plemena uporabljajo v svojih obredih ter kot univerzalno zdravilo. »Vse bolj se mi dozdeva, da mistično izkustvo s psihoaktivnimi snovmi človeku pokaže, da le ima izbiro in da ta možnost ni pogodu kapitalu, ki je globoko v naša življenja vsadil le digitalno možnost: ste za ali proti, naša resnica ali vaša zarota, ena ali nič.«

Anksiolitike, antidepresive in uspavalne tablete zamenjali s konopljo

Ko je Herenda potoval po Kaliforniji, Arizoni in Koloradu, se je pogovarjal s pacienti in zdravniki, ki predpisujejo konopljo, tako kot tudi druga zdravila. »V državah, kjer je konoplja ‚legalizirana‘ oziroma dovoljena v zdravstvene namene, se je drastično zmanjšalo število zdravniških receptov za protibolečinske tablete na osnovi sintetičnih opiatov, ki največ prispevajo k statistiki smrti zaradi predoziranja v ZDA. Generacije nad petdeset let so anksiolitike, antidepresive in uspavalne tablete zamenjale s produkti iz konoplje. Med uporabniki konoplje so vse pogosteje tudi otroci, pri katerih so ugotovili zelo visoko učinkovitost uporabe preparatov iz naravne konoplje za epilepsijo, avtizem in nekatere vrste tumorjev, kot so na primer gliomi, neuroblastomi in drugi agresivni tumorji na možganih, pri katerih je možnost preživetja relativno nizka.«

Zadnje raziskave

Sistematične raziskave s konopljo so prvi začeli v Izraelu, v zbrani ekipi okrog dr. Raphaela Mechoulama. Zelo daleč so z raziskavami v ZDA, Združenem kraljestvu in Španiji. Pravzaprav se to dogaja vsepovsod, tudi na Češkem. Balkan krepko zaostaja in med te državice Herenda šteje tudi Slovenijo. Izraelci so bili prvi, ki so sintetizirali THC, odkrili endokanabinoide, anandamid in 2-AG, notranje kanabinoide, ki se vežejo na receptorje našega endokanabinoidnega sistema, CB1 in CB2. Tisto, kar je najpomembneje, je, da so ugotovili, da naše telo ustvarja anandamid in 2-AG takrat, ju telo potrebuje, in sicer iz omega-3-maščobnih kislin. Teh je največ v surovi konoplji, lanu in nekaterih ribah. Zato so naše prehranjevalne navade tako pomembne.

Od devetdesetih let pa vse tja do upokojitve je češki raziskovalec Lumir Hanuš s svojo malo ekipo po tekočem traku sintetiziral kanabinoide iz rastline. Lumir je bil dvakrat v Ljubljani. Predaval in sodeloval je v razpravah na povabilo aktivistov za konopljo. 

Španski raziskovalci, kot so dr. Velasco in dr. Guzman (oba sta bila v Ljubljani), zbrani v timu dr. Christine Sanchez na Inštitutu za biokemijo in mikrobiologijo Univerze v Madridu, so dokazali, da imajo endokanabinoidi zelo pomembno vlogo pri razvoju zarodkov, zlasti pri spodbujanju in diferenciaciji živčnih celic v možganih zarodka. Christina Sanchez je med prvimi analizirala apoptozo (samomor) rakaste celice, ko se je dotakne molekula THC.

Kaj je apoptoza?

»Apoptoza je programirana celična smrt, pri kateri imajo ključno vlogo mitohondriji, tiste tanke, majhne, nitaste organele v celicah, ki so v metabolizmu hrane zadolžene za spreminjanje ogljikovih hidratov v energijo. Imajo lastno DNK, ki je drugačna od naše. Imajo 38 genomov, medtem ko jih imamo ljudje 24.000. Niso zadolženi le za presnovo ogljikovih hidratov in ob tem proizvajajo gorivo za življenje, ampak, kot je v knjigi Zdravilo duha zapisal Alberto Villoldo, so ‚varuhi telesne smrtne ure‘. Nadzirajo proces celičnega samomora ali apoptoze, programirane celične smrti. Kadar ta ura teče pravilno, stare celice natančno vedo, kdaj morajo umreti, da bi jih nadomestile nove celice. Kadar je smrtna ura izklopljena, celice ne vedo, da morajo umreti, in rezultat je rak. Ali umrejo prehitro in rezultat je pospešeno staranje,« pojasnjuje Herenda.

V medicinski stroki

»Na naših fakultetah se že učijo o endokanabinoidnem sistemu in receptorjih, ampak kliničnih praks še vedno ni. Tisti, ki hočejo pomagati, komunicirajo z aktivisti. V medicinski stroki nihče ne ve, kako dozirati konopljo. Nihče si v sodobni medicini, ki sloni na visoki tehnologiji, ne upa sprejeti dejstva, da naše telo najbolje ve, kaj potrebuje. Zato marsikateri zdravnik usmeri paciente k nam ali celo sami vprašajo, kako naj zmanjšajo določena zdravila, ki imajo prehude stranske učinke, če se pacient odloči za vzporedno zdravljenje s konopljo. Ne vedo, da naše telo enostavno odvrže neuporabljen višek kanabinoidov tako, kot to počne z viškom vitamina C.«

Namesto enega kanabinoida cel spekter učinkovin

Ali je ogrožen način delovanja farmacevtske industrije? »Farmacija ve, da ima opravka s kompleksnim organizmom neverjetne inteligence, kar konoplja definitivno je. V konoplji je čez 1000 učinkovin. Doslej je odkritih 144 kanabinoidov in ti delujejo v nekakšni simbiozi oziroma v sinergiji. V komunikaciji s pacienti in vezano na literaturo, ki pokriva področje uporabe konoplje, praktično ni bolezenskega stanja, pri katerem bi priporočali uporabo le enega kanabinoida. To je tudi razlog, da se pacienti, ki imajo na primer multiplo sklerozo, raje odločajo za rastlino in smolo s celotnim spektrom naravnih učinkovin kot na primer za farmacevtsko zdravilo Sativex. Prav tako se tisti, ki trpijo zaradi posttravmatskega stresnega sindroma, ne odločajo za Drobinol/Marinol, ki je umetno sintetiziran delta9-THC, ampak se raje odločajo za pripravke iz naravne konoplje ali kadijo konopljo. Kljub temu si farmacija želi sintetizirati vsak kanabinoid posebej, vsak flavonoid in terpen posebej ter ponuditi njihove sintetične replike. To je njihov način delovanja in v primeru drugačnega, na primer holističnega pristopa, je način delovanja te industrije ogrožen.«

.

NAJNOVEJŠE