Če velja splošno načelo, da je zelenjava polna vitaminov in mineralov, buče še posebej izstopajo pri enem vitaminu, in sicer vitaminu A, saj ga na eno porcijo vsebuje kar 457 % priporočene dnevne vrednosti. Vitamin A je močan antioksidant, ki je bistven za zdravje naših oči, kože in sluznice. Raziskave kažejo, da lahko vitamin A ščiti tudi pred rakom na pljučih.
Z eno skodelico buče pokrijemo tudi 42 % dnevnih potreb po vitaminu C, ki dviguje naš imunski sistem in ščiti pred infekcijami. Nezanemarljiva ni niti količina kalija, mangana, vitaminov E, B, B6, niacina, tiamina, folne kisline, kalcija, magnezija, riboflavina in pantenonske kisline. Čeprav nekateri menijo, da je buča polna škroba, se moramo zavedati, da ni vsak škrob enak. Zimska buča je tudi dober vir omega-3 maščobnih kislin. Bučna semena nas ščitijo pred trakuljo in drugimi črevesnimi paraziti, saj delujejo antiseptično, protimikrobno in protiglivično. Zato ni presenetljivo, da nam buče prinašajo številne koristi za naše zdravje.
Buče kot pomoč za izboljšanje imunskega sistema
Odpornost lahko dvignemo z uživanjem buč. Vitamini in minerali iz buč namreč pomagajo nevtralizirati proste radikale, ki poškodujejo celice in povzročajo raka, srčno-žilne bolezni in prezgodnje staranje. Vitamin A in C sta močna antioksidanta, ki polovita proste radikale in okrepita naš imunski sistem.
Ustrezno regulirana presnova sladkorja je najustreznejši način obvladovanja sladkorne bolezni. Buče so bogat vir vitaminov B-kompleksa, ki so poglavitni za presnovne aktivnosti. Nekatere vrste buč vsebujejo tudi prehransko vlaknino pektin. Pektin je ključni element pri uravnavanju krvnega sladkorja, s čimer zagotovi, da so aktivnosti inzulina in glukoze v krvi konstantne in uravnane. To zagotavlja pravilno delovanje različnih organov ter preprečuje hitre dvige in padce krvnega sladkorja, kar je bistveno za zdravje sladkornih bolnikov.
Protivnetni učinki buče
Vnetje je stanje v telesu, ko okužba napade telo. Buče delujejo protivnetno, saj vsebujejo omega-3 maščobne kisline, karotenoide, kot so lutein, zeaksantin in betakaroten, ter nekoliko nenavadni protivnetni polisaharid, imenovan homogalakturonan. Študije so pokazale, da buče lahko zmanjšujejo razjede na želodcu in dvanajstniku, protivnetno delujejo tudi na srčno-žilni sistem. Vnetni procesi so močno povezani tudi z diabetesom tipa 2, kar je še en način, kako lahko buče pomagajo pri uravnavanju sladkorne bolezni.
Izboljšanje zdravja pljuč
Pljučni rak je ena najpogostejših vrst raka. Študije so pokazale, da visoka vsebnost vitamina A v bučah lahko pomembno ščiti pred razvojem te zahrbtne bolezni. Istočasno lahko dieta, bogata z bučami, pomembno zmanjša tudi težave z astmo, saj deluje protivnetno in dviguje imunski sistem.
Buče za zdravje srca in ožilja
Magnezij in kalij, oba prisotna v bučah, združena tvorita zelo učinkovito obrambno linijo proti srčno-žilnim boleznim. Kalij je vazodilatator, kar pomeni, da sprošča napetost krvnih žil in arterij, s čimer povečuje pretok krvi in zmanjša obremenitev srca. To hkrati povečuje tudi oksigenacijo različnih organskih sistemov v telesu in izboljša njihovo delovanje. Vlakna iz buč, vključno s pektinom, so zelo dobra pri strganju presežnega holesterola s sten arterij, s čimer se zmanjšajo možnosti za pojav ateroskleroze, srčnega napada in kapi.
Ljudje z zelo nizkim krvnim tlakom morajo biti nekoliko previdni pri uživanju buč, saj kot močno sredstvo za znižanje krvnega tlaka lahko povzročijo hipotenzijo, kar pomeni skokovit padec krvnega tlaka na nevarno nizko raven.
Izboljšanje vida
Morda je težko verjeti, da ena sama porcija buče pokriva kar 400 % dnevnih potreb po vitaminu A. Vsebuje namreč velike količine betakarotena, ki se v telesu pretvori v vitamin A, vendar ga telo pretvori le toliko, kolikor ga potrebuje. Betakaroten je antioksidativna spojina, ki skrbi za zdravje oči, saj preprečuje nastanek degenerativnih očesnih bolezni.
Krepitev kosti
Visoke ravni vitaminov in mineralov so bistvenega pomena tudi za zdravje kosti. Buče vsebujejo veliko kalija, cinka, mangana in drugih zelo pomembnih elementov v sledovih, ki preprečujejo nastanek osteoporoze, kar zagotavlja moč in vzdržljivost naših kosti, kar je še posebej pomembno za starostnike. Zato v njihovi prehrani ne bi smele manjkati buče.
Preprosta bučna juha
Sestavine:
- 1 kg zimske buče, razrezane na kocke,
- 2 čebuli,
- 2 stroka česna,
- 750 ml jušne osnove,
- 250 ml mleka ali kokosovega napitka,
- sol in poper.
Priprava:
Vse sestavine damo v večjo posodo, postavimo na štedilnik in zavremo. Nato znižamo temperaturo in kuhamo, dokler buča ni mehka. Če nimamo jušne osnove, lahko uporabimo tudi vodo, ki ji dodamo jušno kocko brez mononatrijevega glutaminata ali domačo biogeto. Kuhano bučo s pomočjo paličnega mešalnika dobro spasiramo in po potrebi začinimo. Postrežemo s popečenimi kruhovimi kockami in žlico kisle smetane.
Bučna pica z lešnikovim testom
Sestavine za lešnikovo testo:
- 3 žlice olivnega olja,
- 1 skodelica tople vode,
- 1 zavitek suhega kvasa,
- 2,5 skodelice moke,
- 0,5 skodelice mletih lešnikov,
- ščep soli.
Sestavine za nadev:
- 2 skodelici na tanko narezanih rezin muškatne buče,
- olivno olje,
- sol,
- 10 listov žajblja,
- 3–4 stroki česna,
- praženi grobo mleti lešniki.
Priprava:
V posodo stresemo moko, mlete lešnike, sol in suhi kvas, premešamo ter prilijemo vodo in olje. Zamesimo v gladko testo in pustimo vzhajati 1 uro. Vzhajano testo razdelimo na dva dela.
Pečico segrejemo na 250 stopinj Celzija. Bučo pokapamo z olivnim oljem in posolimo. Iz testa za pico oblikujemo 2 pici. Pokapamo z olivnim oljem in razporedimo po njem bučne lističe. Postavimo v pečico in pečemo 10 minut. Medtem sesekljamo česen in žajbelj ter pokapamo z olivnim oljem. Pico vzamemo iz pečice in jo obložimo s česnovim nadevom ter postavimo nazaj še za približno 10 minut. Pečeno vzamemo iz pečice in potresemo z lešniki. Postrežemo še vročo.
Bučna sirova torta
Sestavine:
- 200 g temne čokolade,
- 200 ml sladke smetane,
- 200 g polnozrnatih piškotov,
- 1 skodelica bučnega pireja,
- ščep muškatnega oreščka,
- ½ žličke cimeta,
- 225 g svežega sira,
- 350 ml sladke smetane,
- 100 g sladkorja v prahu,
- čokoladni ostružki za dekoracijo.
Priprava:
V multipraktiku ali blenderju zmeljemo piškote. Sladko smetano zavremo, odstavimo z ognja in v njej raztopimo čokolado. Ohladimo na sobno temperaturo in nato prelijemo prek zdrobljenih piškotov. Zmešamo, razporedimo po pekaču za pito in postavimo v hladilnik za najmanj 1 uro, da se zmes dobro strdi.
Medtem skuhamo bučo in naredimo bučni pire. Ohlajenega zmešamo s cimetom, muškatnim oreščkom, svežim sirom, stepeno smetano in sladkorjem. Malo stepene smetane prihranimo za dekoracijo. Enakomerno razporedimo prek testa in dobro ohladimo. Pred postrežbo okrasimo še s stepeno smetano in potresemo s čokoladnimi ostružki.
Preberite tudi: Kostanj – jesenski gozdni zaklad
