Po svetu obstajajo banke semen, v katerih shranjujejo semena za sejanje v primerih, ko so nekje zaloge semen iz katerega koli razloga uničene. To se neke vrste genske banke, ki shranjujejo in skrbijo za distribucijo semen.
To so tako semena rastlin, ki jih uporabljamo v prehrani, kot tudi ostale vrste, ki so redke ali ogrožene. Prav tako skrbijo da se v primerih, ko pride do izrednih razmer kot so naravne nesreče, vojne in izbruhi različnih bolezni posamezne vrste tega območja ne izgubijo in jih nadomestijo z novimi.
Semena shranijo tako, da jih najprej izsušijo pod 6% vsebnosti vlage in jih nato zamrznejo na -18 stopinj Celzija ali manj. Ker se DNK semen s časoma degradira, morajo semena periodično ponovno sejati in pobirati sveža semena, ki jih nato zopet shranijo.
Shranjevanje semen pa le ni tako enostavno, kajti pri tem nastaja kar nekaj težav:
- Shranjena semena je treba pogosto posaditi in pobrati sveža semena
- Shranijo lahko le omejeno število svetovnih rastlin
- Nekaterih semen kot na primer avokadovega in mangovega skoraj ni možno shraniti na tak način, saj ne prenesejo nizkih temperatur
- Le 15% semen v bankah je divjih, ostalo so kultivirane rastline
- Težave pri shranjevanju/beleženju podatkov pri tako veliki količini različnih vrst
- Veliki stroški obratovanja bank semen
Še posebej pa je treba paziti na ohranjanje avtohtonih vrst rastlin, sevada pa morajo biti shranjena kot ekološka semena.
