Prijava
Besedo »avtofagija« bi bilo mogoče posloveniti kot »samožrtje« oziroma »samojedenje«. Čeprav se na prvi pogled ne zdi, da gre za nekaj pozitivnega, je lahko v resnici avtofagija zelo koristna. Gre namreč za proces odstranjevanja poškodovanih celic oziroma celičnih organelov in beljakovin, s čimer se sprosti prostor za nove. Brez avtofagije bi se torej v našem telesu kopičilo vedno več poškodovanih struktur, kar bi lahko povzročilo pospešeno odmiranje celic in povečalo tveganje za številne bolezni, med drugim tudi za raka.
Otežena avtofagija – večje tveganje za debelost in Alzheimerjevo bolezen
O avtofagiji se včasih govori kar kot o najbolj primarni obliki razstrupljanje. Proces je mogoče razumeti kot nekakšno razstrupljanje celic. Med avtofagijo telo najprej odkrije poškodovane dele celic, neuporabljene beljakovine in različno nesnago, nato pa vse to odstrani. Hkrati pa lahko avtofagija pomaga pri lažjem dotoku hranilnih snovi do posameznih celic. Ena najpogostejših težav, ki se lahko pojavijo, če avtofagija ne poteka tako, kot bi morala, je Alzheimerjeva bolezen. Za to bolezen je namreč značilno prav nabiranje beljakovinskih oblog v možganih.
Avtofagija tudi sicer močno vpliva na staranje. Pospešen proces staranja je pogosto posledica tistega, kar se dogaja na celični ravni – če je odstranjevanje poškodovanih oziroma neuporabnih struktur moteno, je močno otežen proces samoobnove telesa. Staranje tako poteka precej hitreje, kot bi sicer. Poleg tega je avtofagija zelo pomembna tudi za vzdrževanje zdrave telesne teže oziroma za uspešno hujšanje, za preprečevanje kroničnih vnetij v telesu, uravnavanje krvnega sladkorja ter zmanjšanje nevarnosti za bolezni srca in ožilja in različne vrste raka.
Za spodbujanje avtofagije je lahko še posebej koristen prekinitveni post
Avtofagija je proces, ki seveda poteka spontano in na katerega ne moremo neposredno vplivati. Vendar pa lahko z določenimi navadami kljub temu pripomoremo k temu, da bo avtofagija uspešnejša. Med drugim je pomembno, da skrbimo za redno gibanje, dovolj spanja in za čim manj stresa. Za spodbujanje procesa avtofagije v telesu nekateri priporočajo tudi hladne prhe. Še posebej učinkovita metoda, s katero je mogoče spodbuditi ta proces, pa naj bi bil prekinitveni post. Zanj ste najverjetneje že slišali, saj je postal v zadnjih letih zelo priljubljena oblika prehranjevanja.
V osnovi gre pri prekinitvenem postu za to, da določite, kolikšen del dneva se boste postili (pogosto to pomeni (vsaj) 16 ur postenja) in kolikšen del bo »dovoljeno« jesti. Kako natančno lahko prekinitveni post vpliva na avtofagijo? Podobno kot pri drugih oblikah posta gre tudi tu za to, da telesu za določen čas odtegnemo hranila. Prav to pa je tisti osnovni sprožilec avtofagije. Ko se dovod hranilnih snovi ustavi, se aktivira encim AMPK (adenozin monofosfat aktivirana proteinska kinaza). Gre za encim, ki regulira avtofagijo, posledično pa je zelo pomemben za zdravo staranje oziroma za preprečevanje različnih kroničnih bolezni.
Ni sicer dobro, da avtofagija oziroma intenzivna oblika tega procesa traja predolgo. To bi namreč pomenilo nevarnost za pospešeno oziroma prehitro odmiranje celic. Prav zato se zdi prekinitveni post idealna izbira, saj so posamezni cikli postenja relativno kratki. Za večino ljudi naj bi bilo tovrstno postenje povsem varno, poleg tega, da spodbudi avtofagijo, pa lahko prinese tudi mnoge druge koristi. Vendar je v določenih primerih vendarle potrebna previdnost, še posebej pri boleznih, kot so na primer diabetes, ščitnična obolenja ali motnje delovanja nadledvične žleze. Pri tovrstnih diagnozah se morate glede varnosti prekinitvenega posta najprej posvetovati z zdravnikom.
Preberite tudi: Prekinitveni post – modna muha ali zdrava oblika prehranjevanja?
