Besedo ยปavtofagijaยซ bi bilo mogoฤe posloveniti kot ยปsamoลพrtjeยซ oziroma ยปsamojedenjeยซ. ฤeprav se na prvi pogled ne zdi, da gre za nekaj pozitivnega, je lahko v resnici avtofagija zelo koristna. Gre namreฤ za proces odstranjevanja poลกkodovanih celic oziroma celiฤnih organelov in beljakovin, s ฤimer se sprosti prostor za nove. Brez avtofagije bi se torej v naลกem telesu kopiฤilo vedno veฤ poลกkodovanih struktur, kar bi lahko povzroฤilo pospeลกeno odmiranje celic in poveฤalo tveganje za ลกtevilne bolezni, med drugim tudi za raka.
Oteลพena avtofagija โ veฤje tveganje za debelost in Alzheimerjevo bolezen
O avtofagiji se vฤasih govori kar kot o najbolj primarni obliki razstrupljanje. Proces je mogoฤe razumeti kot nekakลกno razstrupljanje celic. Med avtofagijo telo najprej odkrije poลกkodovane dele celic, neuporabljene beljakovine in razliฤno nesnago, nato pa vse to odstrani. Hkrati pa lahko avtofagija pomaga pri laลพjem dotoku hranilnih snovi do posameznih celic. Ena najpogostejลกih teลพav, ki se lahko pojavijo, ฤe avtofagija ne poteka tako, kot bi morala, je Alzheimerjeva bolezen. Za to bolezen je namreฤ znaฤilno prav nabiranje beljakovinskih oblog v moลพganih.
Avtofagija tudi sicer moฤno vpliva na staranje. Pospeลกen proces staranja je pogosto posledica tistega, kar se dogaja na celiฤni ravni โ ฤe je odstranjevanje poลกkodovanih oziroma neuporabnih struktur moteno, je moฤno oteลพen proces samoobnove telesa. Staranje tako poteka precej hitreje, kot bi sicer. Poleg tega je avtofagija zelo pomembna tudi za vzdrลพevanje zdrave telesne teลพe oziroma za uspeลกno hujลกanje, za prepreฤevanje kroniฤnih vnetij v telesu, uravnavanje krvnega sladkorja ter zmanjลกanje nevarnosti za bolezni srca in oลพilja in razliฤne vrste raka.
Za spodbujanje avtofagije je lahko ลกe posebej koristen prekinitveni post
Avtofagija je proces, ki seveda poteka spontano in na katerega ne moremo neposredno vplivati. Vendar pa lahko z doloฤenimi navadami kljub temu pripomoremo k temu, da bo avtofagija uspeลกnejลกa. Med drugim je pomembno, da skrbimo za redno gibanje, dovolj spanja in za ฤim manj stresa. Za spodbujanje procesa avtofagije v telesu nekateri priporoฤajo tudi hladne prhe. ล e posebej uฤinkovita metoda, s katero je mogoฤe spodbuditi ta proces, pa naj bi bil prekinitveni post. Zanj ste najverjetneje ลพe sliลกali, saj je postal v zadnjih letih zelo priljubljena oblika prehranjevanja.
V osnovi gre pri prekinitvenem postu za to, da doloฤite, kolikลกen del dneva se boste postili (pogosto to pomeni (vsaj) 16 ur postenja) in kolikลกen del bo ยปdovoljenoยซ jesti. Kako natanฤno lahko prekinitveni post vpliva na avtofagijo? Podobno kot pri drugih oblikah posta gre tudi tu za to, da telesu za doloฤen ฤas odtegnemo hranila. Prav to pa je tisti osnovni sproลพilec avtofagije. Ko se dovod hranilnih snovi ustavi, se aktivira encim AMPK (adenozin monofosfat aktivirana proteinska kinaza). Gre za encim, ki regulira avtofagijo, poslediฤno pa je zelo pomemben za zdravo staranje oziroma za prepreฤevanje razliฤnih kroniฤnih bolezni.
Ni sicer dobro, da avtofagija oziroma intenzivna oblika tega procesa traja predolgo. To bi namreฤ pomenilo nevarnost za pospeลกeno oziroma prehitro odmiranje celic. Prav zato se zdi prekinitveni post idealna izbira, saj so posamezni cikli postenja relativno kratki. Za veฤino ljudi naj bi bilo tovrstno postenje povsem varno, poleg tega, da spodbudi avtofagijo, pa lahko prinese tudi mnoge druge koristi. Vendar je v doloฤenih primerih vendarle potrebna previdnost, ลกe posebej pri boleznih, kot so na primer diabetes, ลกฤitniฤna obolenja ali motnje delovanja nadledviฤne ลพleze. Pri tovrstnih diagnozah se morate glede varnosti prekinitvenega posta najprej posvetovati z zdravnikom.
Preberite tudi: Prekinitveni post โ modna muha ali zdrava oblika prehranjevanja?
