Apiterapija ali čebelja terapija nas zdravi

Apiterapija je terapija, ki s pomočjo čebeljih pikov in pridelkov kot so med, propolis, matični mleček …  krepi imunski sistem in ohranja zdravje. Začetki uporabe apiterapije segajo že v čase starih Egipčanov.

Apiterapija pomeni krepitev zdravja in preprečevanje, lajšanje in zdravljenje zdravstvenih težav s čebeljimi pridelki ali pripravki iz njih. To so med, cvetni prah, matični mleček, propolis in čebelji vosek. Eden redkih apiterapevtov v Sloveniji, Franc Grošelj, dr. med., pravi, da je prihodnost apiterapije obetavna, saj so njeni učinki zelo spodbudni.

Apiterapija pri nas

Apiterapija v Sloveniji ni sestavni del uradne medicine, vendar tudi ta čebelje pridelke pogosto priporoča kot dopolnilo pri preprečevanju ali zdravljenju nekega obolenja. Čebelje pridelke lahko uživamo v obliki naravnih pridelkov, torej take, kot jih dobimo, ali pa iz njih pripravimo razne pripravke.

Učinki apiterapije so pozitivni in spodbudni, pravi Franc Grošelj, dr. med., ki je tudi specialist splošne medicine in akupunkturolog ter ima zasebni ambulanti v Zagorju in na Trojanah. Apiterapijo izvaja tudi v Laškem. Po vsej Sloveniji o tem tudi predava. “Čebelji pridelki so naravni pridelki in vemo, da čebela ne goljufa. Vsebujejo idealno količino sestavin, ki jih potrebuje človeški organizem.” Kot primer navede cvetni prah. “V cvetnem prahu je veliko boljša sestava vitaminov kot v vsakem drugem trenutnem pripravku na trgu,” je prepričan. “Pri apiterapiji, ki jo lahko uporabljamo tako pri človeških obolenjih kot tudi v veterini, velja, da sta polovica zdravja prehrana in ustrezna dieta,” še poudari.

Apiterapevti pravijo, da čebelji pridelki blagodejno vplivajo na številne zdravstvene težave in jih pomagajo zdraviti. Lahko so tudi v pomoč pri okrevanju po boleznih. Da ohranijo učinkovine, čebelje pridelke primerno hranimo. “Med shranimo v temnejšem in svežem prostoru in ostale čebelje pridelke v hladilniku.”
Poglejmo lastnosti čebeljih pridelkov, sestavine in nekaj zdravstvenih težav, pri katerih si lahko z njimi pomagamo.

V apiterapiji se uporablja 5 čebeljih pridelkov:

Čebelji strup

Zdravilec z iglo ali čebeljim pikom vbrizga čebelji strup v kožo. Strup se uporablja pri zdravljenju multiple skleroze, tendonitisa in degenerativnih kostnih obolenj. Čebelji strup deluje protivnetno in je na tem področju močnejši kot katero koli zdravilo, ki se uporablja v uradni medicini. Pred terapijo se morajo pacienti testirati na alergijo na čebelje pike. Eno najbolj obetavnih zdravil v apiterapiji je po besedah Franca Grošlja, dr. med., čebelji strup (apitoksin). Uporabljajo ga v obliki injekcij, tudi mazil ali pa čebelo položijo na kožo (še najbolje na mesto akupunkturnih točk), da iztisne strup.
V glavnem je sestavljen iz aminokislin in drugih histaminom podobnih snovi. Učinki. Čebelji strup pospešuje krvni obtok, blaži kronične in akutne bolečine pri revmatičnih obolenjih, lajša težave rakastega obolenja, multiple skleroze, pomaga pri zmanjševanju brazgotin. Uporabljajo ga tudi za desenzibilizacijo alergije na čebelji strup v zdravstvenih ustanovah (na primer na Golniku). “Pri zdravljenju s čebeljim strupom smo previdni, saj lahko zaradi alergične reakcije na strup bolnik tudi umre. Zato pred postopkom zdravljenja ugotavljamo, ali je alergičen.”

Cvetni prah

Naravni energijski dodatek, ki se uporablja tudi kot dodatek pri zdravljenju sezonskih alergij. Prav tako za cvetni prah pravijo, da zavira in upočasnjuje nastajanje gubic. Cvetni prah ali pelod nastaja v prašnicah višjih rastlin. Čebele ga uporabljajo za hranjenje svojih ličink. Kadar cvetni prah uživamo, ga najpogosteje namočimo v mleko, jogurt, čaj, vodo. Mešamo ga lahko tudi z medom in drugimi čebeljimi pripravki. Zrnca cvetnega prahu sestavljajo beljakovine, za človeka pomembne aminokisline, minerali, veliko vitaminov (B, C, D, E), kakovostne maščobe, sladkorji, hormoni (npr. rastni hormon) in druge snovi.
Cvetni prah je, kot navaja sogovornik, priporočljiv predvsem pri starostno oslabelih, slabem razvoju otrok, slabokrvnosti in pri spodbujanju telesne odpornosti, pri okrevanju po različnih operacijah in bolnikov z rakom. Z njim lahko lajšamo težave s prostato, prebavne motnje in psihične težave. Med drugim preprečuje tudi delovanje škodljivih prostih radikalov in s tem razvoj bolezni.

Surovi med

Neobdelani med brez dodatkov je odličen vir energije in se v apiterapiji uporablja pri marsikateri bolezni in težavi. Uporablja pa se lahko tudi na odprtih ranah, saj prepreči nastanek bakterijskega vnetja in razmnoževanje bakterij.

Med je naravno sladka snov, ki jo uporabljamo v številne namene: kot sladilo, hrano, poživilo in zdravilo, v kozmetiki, za kopeli in pri masažah. “Sladkor je slab nadomestek medu. Prizadevamo si, da bi med postal osnova prehrane v vsaki družini, kot je bil nekdaj,” pove sogovornik. Uporabljamo ga lahko tudi za zdravljenje številnih obolenj, je prepričan. Poleg tega pove, da vsestransko ugodno vplivajo tudi razne medene kopeli, maske in masaže z medom.
Čebele med izdelajo iz medičine (nektarja) cvetov ali iz mane, ki jo izločajo listne uši, kaparji in škržati iz posesanega rastlinskega soka iglavcev ali listavcev. Nabrane snovi čebele nato predelajo še z lastnimi snovmi in ga shranijo v satju. Glede na izvor snovi torej ločimo cvetlični med in manin ali gozdni med. Ker čebele te snovi nabirajo na različnih rastlinah, razlikujemo tudi več vrst cvetličnega in gozdnega medu in ga po teh rastlinah tudi poimenujemo. Raznovrstnost rastlin daje medu posebno barvo – od svetle, vodeno bele, do temno rjavkaste, ter značilen okus in vonj. V manjši meri določa tudi različno sestavo snovi in s tem njegove učinke na zdravje.

K cvetličnemu medu prištevamo travniški med, kostanjev, akacijev, lipov, žajbljev, regratov, med oljne repice in druge. H gozdnemu med drugim spadajo hojev (jelka), smrekov in hrastov med.

“Kakovosten med je pravilno iztočen, kristaliziran v obliki trde snovi oziroma kristalov in ima največ dvajset odstotkov vode. Ko ga želimo utekočiniti, ga ne smemo segrevati nad 37 stopinj Celzija, da ne uničimo njegovih učinkovin,” svetuje sogovornik.
Sestava. Bistvena sestavina medu so kakovostni sladkorji: do 42 odstotkov fruktoze, do 36 odstotkov glukoze, nekaj saharoze in polisaharidov. Vsebuje tudi aminokisline, beljakovine, kakovostne maščobe, encime, rudninske snovi (na primer kalcij, železo), ki jih je nekoliko več v gozdnem medu, vitamin C in vitamine skupine B, flavonoide, eterična olja in drugo.

Učinki medu

1. Je dober antioksidant in s tem pomembno vpliva na obrambo organizma pred prostimi radikali, ki povzročajo nastanek kroničnih degenerativnih bolezni, na primer revmatoidni artritis in aterosklerozo.
2. Deluje protivnetno in protimikrobno, zato med drugim pospešuje celjenje ran. “Med je vedno sterilen in ne vsebuje bakterij. V nadzorovanih količinah ga uporabljamo za zdravljenje sistemskih ran organizma – na primer za zdravljenje rane želodca, dvanajstnika. Zdravimo lahko tudi lokalno – rane, odrgnine in opekline na koži.”
3. Uničuje telesne strupe in spodbuja pravilno delovanje encimov strjevanja krvi.
4. Daje energijo (sladkorji) in pomembne hranilne snovi, zato je še posebej priporočljiv za športnike in tiste, ki okrevajo po bolezni (bolniki z rakom). “Med gre neposredno v kri in telo ga uporabi povsod, kjer mu primanjkuje energije.”
5. V manjših in nadzorovanih količinah se lahko zaradi hranilnih snovi uporablja kot dieta pri sladkornih bolnikih.
6. Med ugodno vpliva še na:

• obolenja prebavil (obolenje žrela, ust, ustne sluznice, požiralnika, želodca)
• kronična obolenja (na primer kronično vnetje ledvic)
• nosečnost
• na rast kosti in zob pri otrocih
• krvni obtok
• na psihično počutje (nespečnost, depresije, živčnost). Apiterapevt Franc Grošelj, dr. med., za mirne živce pred izpitom ali drugo podobno preizkušnjo priporoča dve žlici medu v čaju ali samega.
• delovanje srca in jeter
• odvajanje blata.

Matični mleček

Matični mleček je mlečno bela snov, ki jo proizvajajo čeble delavke in z njo hranijo čebeljo matico. Matični mleček se uporablja v lepotnih pripravkih in pravijo pa, da zmanjšuje tudi holesterol, uporablja pa ga seveda tudi apiterapija.

Mlade čebele z matičnim mlečkom hranijo svoj zarod in čebeljo matico. Nastane v njihovih krmilnih žlezah v okolici ust in žrela. Je belkasta gosta snov s kiselkastim okusom, ki na zraku porjavi. Uporabljamo ga v naravni obliki ali v obliki različnih preparatov, tudi medicinskih sredstev.
Sestava. Matični mleček prav tako vsebuje beljakovine, sladkorje, maščobe, številne vitamine, encime, protibakterijske in rudninske snovi, flavonoide, decensko in druge organske kisline, ki naj bi podaljševale življenjsko obdobje.
Učinki. Tudi ta čebelji pridelek krepi odpornost telesa in deluje blagodejno pri številnih boleznih:

• pospešuje razvoj slabotnih otrok
• lajša težave v menopavzi
• pospešuje okrevanje po boleznih, predvsem pri bolnikih z rakom
• krepi moči pri starostnikih
• spodbuja rast las.

Propolis

Propolis čebele uporabljajo kot lepilo, s katerim lepijo skupaj gradnike v panju, pridobivajo pa ga iz drevesnega soka. Apiterapija ga uporablja v raznih protivnetnih pripravkih, balzamih za ustnice, proti glivicam, poleg tega pa je tudi antioksidant.

Propolis (ali čebelja smola) je lepljiva in smolasta snov, ki jo čebele nabirajo predvsem na iglavcih, topolih, brestih, vrbah in drugje. Ima grenak okus in je močnega vonja. Uporabimo ga lahko samostojno ali kot mešanico z drugimi čebeljimi pridelki ali s prehrano, in sicer kot alkoholno ali vodno raztopino, v obliki mazil, infuzij in injekcij, praškov in drugega.  Največji delež sestavljajo smole in balzami, nato vosek. V manjših deležih sledijo eterična olja, cvetni prah, vitamini in mikroelementi.
Propolis je naravni antibiotik, med drugim zmanjšuje bolečino, zavira ali uniči rast nekaterih bakterij, glivic, virusov in rakastih celic, vpliva na celjenje kosti in hrustanca, manjša nevarnost tvorbe krvnih strdkov v žilah in niža raven holesterola. Uporabimo ga lahko tudi:

• pri prehladnih obolenjih in vnetjih v ustni votlini, grlu in spodnjih dihalnih poteh
• za blaženje vnetij sklepov
• pri ranah in odrgninah
• pri herpesu, kožnih lišajih, mozoljih
• za odstranjevanje strupov in čiščenje telesa
• za splošno ustno higieno
• ko želimo izboljšati splošno odpornost telesa.