Znanstveniki se ลพe dolgo ukvarjajo z vpraลกanjem, kaj je tisto, zaradi ฤesar nekateri ljudje ลพivijo nadpovpreฤno dolgo. Tovrstne raziskave pogosto slonijo na analizi vpraลกalnikov, tokrat pa so raziskovalci izbrali drugaฤen pristop. Kot opisujejo v ลกtudiji, objavljeni v znanstveni reviji GeroScience, so primerjali krvne vzorce ljudi, ki so doฤakali sto let ali veฤ, in tistih, ki niso imeli te sreฤe, ter poskuลกali izolirati kljuฤne biomarkerje, na podlagi katerih je mogoฤe napovedati, kakลกna je verjetnost za to, da doฤakamo visoko starost.
Med stoletniki prevladujejo ลพenske
V preteklosti so 100 let doฤakali le redki ljudje. Danes je oseb, ki ลพivijo najmanj 100 let, precej veฤ. Stoletniki so celo najhitreje rastoฤa demografska skupina, saj se ลพe od 70. let prejลกnjega stoletja njihovo ลกtevilo vsakih deset let podvoji. Verjetnost za to, da nekdo doฤaka tako visoko starost, je odvisna tako od genetskih dejavnikov kot od navad, povezanih s prehrano, gibanjem itn. Kot omenjeno, se je veฤina raziskav, posveฤenih prouฤevanju te populacije, osredotoฤala na vpraลกalnike, ki pa so manj zanesljivi od analize krvnih vzorcev. Poleg tega je ลกlo veฤinoma za relativno majhne raziskave, ki so izkljuฤevale doloฤene skupine stoletnikov, na primer tiste, ki ลพivijo v domovih za starostnike.
Nova raziskava je tako pomemben mejnik โ tako zaradi uporabljene metodologije kot zaradi obseลพnosti. Raziskovalci so namreฤ uporabili podatke za kar 44.000 oseb. ล lo je za ล vede, ki so bili na zaฤetku raziskave stari 64โ99 let. Nekateri izmed njih so bili nato spremljani tudi do 35 let. Kar 1224 izmed njih (2,7 %) je doฤakalo najmanj 100 let, pri ฤemer je bilo med stoletniki bistveno veฤ ลพensk kot moลกkih (85 % : 15 %).
V ospredju markerji, povezani z vnetji, metabolizmom, jetri, ledvicami in hranili
Raziskovalci so se osredotoฤili na 12 biomarkerjev, ki jih je mogoฤe odkriti v krvi, in sicer na biomarkerje, povezane z vnetji, metabolizmom, delovanjem jeter in ledvic ter pomanjkanjem razliฤnih hranilnih snovi in slabokrvnostjo. Vsi ti biomarkerji so povezani s poveฤanim tveganjem za hitro staranje in zgodnjo smrt.
V povezavi z vnetji je raziskovalce zanimala predvsem seฤna kislina. Gre za stranski produkt razgradnje purinov, ki jih najdemo predvsem v ลพivalskih izdelkih. Raziskovalci so obenem prouฤili vrednosti holesterola in glukoze ter snovi, ki odraลพajo delovanje jeter (alanin aminotransferaza (ALT), albumin, gamaglutamil transferaza (GGT), alkalna fosfataza in laktat dehidrogenaza (LDH). Poleg tega pa so jih zanimali ลกe kreatin, ki je povezan z delovanjem ledvic, ลพelezo in t. i. skupna kapaciteta vezave ลพeleza.
Kaj so pokazali rezultati analize?
Analiza zbranih podatkov je pokazala, da so bile za tiste, ki so doฤakali 100 let, v povpreฤju znaฤilne niลพje vrednosti glukoze, kreatina in seฤne kisline. Pri stoletnikih so bile v desetletjih pred dopolnjenim 100. letom starosti zelo redko izmerjene vrednosti glukoze, ki so presegale 6,5 mmol/L. Prav tako zelo redko pa je bil pri tej populaciji zaznan poviลกan kreatin. V nekaterih kategorijah so bile sicer tako pri stoletnikih kot tistih, ki so umrli, preden bi doฤakali tako visoko starost, precej pogosto izmerjene vrednosti, ki niso bile optimalne, vendar je razlog za to najverjetneje povezan z dejstvom, da so smernice obiฤajno oblikovane za mlajลกe generacije.
Raziskovalci so pri vseh biomarkerjih razen pri dveh (albumin in alanin aminotransferaza) odkrili povezavo z verjetnostjo za to, da doฤakamo 100 let ali veฤ. Tako so na primer viลกje vrednosti glukoze, kreatina in seฤne kisline pomenile manjลกo verjetnost za to, da se nekdo pridruลพi klubu stoletnikov. V nekaterih kategorijah so bile sicer razlike precej majhne, vendar rezultati kljub temu nakazujejo pomembno povezavo med prehrano, metaboliฤnim zdravjem in dolgoลพivostjo.