0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Ekologija & OkoljeGostota gozdov: Slovenija med evropskimi državami zaseda visoko 3. mesto

Gostota gozdov: Slovenija med evropskimi državami zaseda visoko 3. mesto

MORDA VAS ZANIMA

Slovenija je znana kot dežela gozdov, vendar se večina kljub temu ne zaveda, kako visoko se uvršča v primerjavi z večino drugih držav, posebno evropskih. Če upoštevamo gostoto gozdov oziroma delež ozemlja, ki ga pokrivajo gozdovi, se Slovenija glede na najaktualnejše podatke Eurostata uvršča na izjemno visoko 3. mesto. Gozdovi namreč pokrivajo kar 61 odstotkov našega ozemlja.

- Oglas -

Med državami na vrhu in tistimi na dnu lestvice ogromne razlike

Pred Slovenijo sta le Finska, ki se lahko pohvali s kar 66-odstotnim deležem gozdov, in Švedska, kjer gozdovi predstavljajo 63 odstotkov površine celotne države. Na četrtem mestu lestvice držav z največjim deležem gozdov najdemo Estonijo (54 odstotkov), peterico pa zaokrožuje Latvija (53 odstotkov). Čeprav se je površina gozdov v Evropi v zadnjih desetletjih povečala, to ne velja za vse države. Primerjalna analiza trenutnega stanja pokaže precejšnjo diskrepanco med državami. Tako je na primer z gozdovi prekritih samo 15 odstotkov danskega ozemlja. Gozdovi pa so še redkejši na Irskem (11 odstotkov), na Nizozemskem (10 odstotkov) in na Malti (1 odstotek).

Globalno se je površina gozdov v zadnjih desetletjih zmanjšala za 420 milijonov ha

Znano je, da so gozdovi izjemno pomembni za planet. Iz ozračja lahko odstranijo večje količine ogljikovega dioksida ter pomagajo pri uravnavanju temperature zraka in prsti. Obenem nudijo dom oziroma zavetje številnim živalim. Poleg tega pa poskrbijo za čudovito naravno kuliso. Toda čeprav so koristi gozdov znane že otrokom, lahko po svetu opažamo zelo zaskrbljujoč trend, saj se številni gozdovi krčijo. Tako je po ocenah Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo (FAO) od leta 1990 do leta 2020 izginilo kar 420 milijonov hektarov gozdov, kar je površina, primerljiva s površino celotne Evropske unije. Kot omenjeno, se Evropa kot celota vsaj za zdaj še upira temu trendu. Če upoštevamo celotno površino Zemlje, gozdovi predstavljajo 31 odstotkov, medtem ko je z gozdovi prekritih 39 odstotkov ozemlja Evropske unije.

Gozdovi manj dobičkonosni od obdelovalnih površin

Od leta 1990 do danes se je delež gozdov v Evropi povečal za 10 odstotkov, kar v praksi pomeni površino, ki je primerljiva s skupno velikostjo Slovaške in Madžarske. Toda pri tem žal ne moremo spregledati že omenjenih velikih razlik med evropskimi državami. Eden izmed glavnih razlogov zanje so ekonomski dejavniki oziroma dobičkonosnost. Na Nizozemskem je na primer velik delež zemlje namenjen pridelavi hrane. Če bi pustili, da bi to zemljo prerastli gozdovi, bi prinašala precej manj dobička.

- Oglas -

Nekontrolirana sečnja v nekaterih državah povsem oklestila gozdne površine

Danska sicer še vedno spada med evropske države z najmanjšo gostoto gozdov, vendar je bilo v preteklosti stanje še bolj zaskrbljujoče. Tako naj bi okoli leta 1800 z gozdovi prekriti samo približno 3 odstotki ozemlja, kar je bila posledica nekontrolirane sečnje, s katero se je sproščal prostor za kmetijsko dejavnost. Podobno zgodovino ima tudi Irska, kjer so gozdovi okoli leta 1900 prekrivali samo približno 1 odstotek ozemlja, ki je bilo pred približno 6000 leti praktično v celoti pokrito z gozdovi (ti so takrat predstavljali kar približno 80 odstotkov površine).

»Izvažanje deforestacije« – temna plat zelene Evrope

Za boljše razumevanje globalnega stanja je pomemben tudi podatek o tem, da je potrošnja držav članic Evropske unije kriva za skoraj 10 odstotkov deforestacije. Čeprav se torej v Evropski uniji gostota gozdov povečuje, to ne pomeni, da evropske države nimajo nič z dogajanjem po svetu. Kot v mnogih drugih primerih se tudi tu breme prelaga na druge države. Evropski parlament je sicer na začetku leta prepoznal to težavo in sprejel ukrepe za povečanje deleža izdelkov na evropskem tržišču, ki ne prispevajo h krčenju gozdov po svetu.

Gozdni požari kot vedno večja grožnja

V nekaterih državah so v zadnjih letih sprejeli ukrepe za načrtno širjenje gozdov, medtem ko je bil v večini drugih držav, v katerih se je delež gozdov povečal, ta proces precej bolj spontan oziroma posledica prenehanja obdelovanja zemlje. Toda čeprav se vsaj v Evropi gozdovi širijo, jim grozi vedno več nevarnosti, pri čemer so ena glavnih gozdni požari, ki se zaradi višjih temperatur in dolgotrajne suše pogosto razširijo izjemno hitro.

.

NAJNOVEJŠE