Kar dve tretjini telesa odraslega predstavlja voda. Hidracija je ključ do dobrega počutja – že samo zmanjšanje enega do dveh odstotkov telesne tekočine nam lahko namreč občutno zmanjša psihofizične sposobnosti. Hidracija je še toliko pomembnejša v vročini in ob fizični dejavnosti.
Občutek žeje se pojavi zelo pozno – ko je telo že dehidrirano. Natančneje, žejni postanemo šele ob izgubi enega odstotka telesne tekočine. Kaj pa se pravzaprav dogaja s telesom, ko nima v sebi dovolj vode? Dehidracija vodi v zmanjšanje volumna krvi in posledično slabšo oskrbo tkiv s hranili in kisikom. Na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) svetujejo, da smo pozorni na barvo urina in pogostost odvajanja vode – temen urin in redko uriniranje kažeta na to, da moramo piti več.
Simptomi dehidracije
Imate suha usta, se utrujeni, vas boli glava? Vse to so prvi znaki blage dehidracije. Teh je še veliko več: manj napeta koža in manj urina, ki je tudi temnejši kot sicer. Padeta nam tudi zbranost in pozornost, prav tako se nam poslabša pomnjenje. Izsušenost lahko negativno vpliva tudi na prebavo, krvni tlak in krvni obtok ter ledvice. Če se dehidracija stopnjuje, lahko pride do povišane frekvence bitja srca, hitrejšega dihanja, zniža se krvni tlak, pojavijo se krči, slabost, zmedenost, vrtoglavica, motnje vida, končno tudi omedlevica in smrt.
Otroci in starejši, pozor
Še posebej v poletnem času je treba dodatno pozornost posvečati otrokom in starejšim, ki imajo povečano potrebo po vnosu tekočine, njihovo telo pa ni sposobno učinkovitega uravnavanja telesne temperature. Poleg tega imajo starejši pogosto slabši občutek za žejo, nevarnosti ne prepoznajo dovolj hitro ali si sami le stežka pomagajo. Otroci se še hitreje pregrejejo zato, ker so pogosto telesno aktivnejši kot odrasli in tekočino izgubljajo s potenjem.
Pri majhnih otrocih se dehidracija kaže v obliki suhih ustnic in ustne sluznice, podočnjakov, manj napete kože, vdrte mečave in dalj časa suhe pleničke. Starši morajo biti na zadostno pitje tekočine pri otroku še toliko bolj pozorni v primeru, če ima otrok vročino ali drisko.
Kaj učinkovito odžeja?
Pijača, ki je najprimernejša za odžejanje in nadomeščanje izgubljene tekočine, je vodovodna pitna voda. Priporočljivo je tudi pitje nesladkanih čajev. Pitje izotoničnih pijač se svetuje samo ob več kot eno uro trajajočem vzdržljivostnem telesnem naporu. Manj primerne za pitje so brezalkoholne sladke pijače, povsem odsvetujejo pa pitje alkoholnih in energijskih pijač ter tistih, ki imajo kofein. V poletnem času izgubljeno tekočino nadomeščamo s pitjem tekočine v manjših odmerkih prek celega dneva – tako med obroki kot v času obroka.
Koliko tekočine potrebujemo?
Odrasli, ki so povprečno aktivni, potrebujejo 2,5 l tekočine dnevno (8 dl naj zaužijejo s hrano, ostalo s pitjem). Otroci naj bi dnevno zaužili manj tekočine kot odrasli – pri petih letih nekaj manj kot 1 l. 15 let stari otroci pa naj zaužijejo že skoraj toliko tekočine kot je odrasli zaužijejo s pitjem.
Strokovnjaki odsvetujejo ukvarjanje s športom v vročih dneh – telesno aktivnost naj se raje prestavi na del dneva, ko temperature že nekoliko padejo. Med treningom delajte odmore in pijte pred, med in po treningu. Če je napor dalj časa trajajoč, je treba nadomestiti tudi izgubo soli. Če telesna dejavnost poteka v vročini, je treba nadomestiti tudi izgubo sladkorjev.