Življenje z anksiozno motnjo je lahko zelo naporno – ne le za osebo, ki se spopada s to diagnozo, ampak tudi za bližnje. Če poznate nekoga, ki ima anksiozno motnjo, imate najverjetneje precej težav pri izbiri pravih besed. Čeprav so vaši nameni dobri, lahko namreč rečete nekaj, kar povzroči precej škode. Tako je dobro vedeti, kaj so tiste »prepovedana« fraze, ki se jim je pametno izogniti …
1. »Poskušaj se sprostiti.«
Rešitev se zdi zelo preprosta. Tisto, kar oseba z anksiozno motnjo najbolj potrebuje, je sprostitev. Vendar pot do tega seveda ni tako enostavna, kot se morda zdi od zunaj. Če osebi, ki trpi za anksioznostjo, rečete, naj se poskuša sprostiti, lahko pride do nasprotne reakcije. Občutek tesnobe se še poglobi, pridružijo pa se mu lahko tudi občutki pomanjkanja nadzora in nerazumljenosti. Podobno kot na primer nekomu, ki je prehlajen, ne bi rekli, naj preprosto neha kihati in kašljati, tudi človeku, ki se spopada s hudo anksioznostjo, ni pametno reči, naj se sprosti. Namesto tega osebo raje poslušajte in ji morda pomagajte pri tem, da se spomni, med katerimi dejavnostmi se vendarle počuti nekoliko bolj umirjeno. Nato jo poskušajte nevsiljivo spodbuditi k pogostejšemu izvajanju teh dejavnosti.
2. »Tudi jaz sem pogosto na robu z živci.«
Občasna napetost ni enaka diagnosticirani anksiozni motnji. Osebe, ki poskušajo potolažiti nekoga, ki se spopada s hudo obliko anksioznosti, na to večkrat pozabijo. Čeprav morda želite z zgoraj navedeno izjavo bližnjemu pokazati, da v tem, kar doživlja, ni sam, je lahko izjava interpretirana drugače, kot ste želeli. Tako lahko dobi oseba občutek, da njene težave ne jemljete dovolj resno.
3. »Veliko ljudi ima še precej hujše težave.«
Pri spopadanju s težavno situacijo običajno ne pomaga opozarjanje, da obstajajo na svetu tudi hujše težave. Tovrstno opominjanje je lahko sicer mišljeno povsem dobronamerno, vendar se lahko oseba z anksiozno motnjo zaradi takšnih izjav počuti še huje. Ena izmed možnih posledic je ta, da začne verjeti, da so njene težave nepomembne in da nima pravice govoriti o njih. Tako se lahko povsem oziroma še bolj zapre in trpi v samoti.
4. »Več se moraš ukvarjati s športom.«
Redna telesna aktivnost je seveda zelo koristna tako za preprečevanje kot za lažje premagovanje različnih težav. Vendar pa zgolj gibanje pogosto ni dovolj, še posebej v primeru resnejših diagnoz. Oseba, ki trpi za anksiozno motnjo, najverjetneje dobro ve, da je šport zanjo koristen, zato ne potrebuje stalnih opozarjanj na to. Tovrstni nasveti lahko prav tako vzbudijo občutek, da podcenjujete težavo oziroma da je ne vidite kot »prave bolezni«.
5. »Kozarček ali dva – in problemov ne bo več.«
Spodbujanje osebe, ki se spopada z anksioznostjo, k iskanju utehe v alkoholu je seveda izredno problematično. Ne le da gre tudi tu za podcenjevanje resnosti situacije, ampak si lahko oseba, ki bi poslušala vaš nasvet, s tem nakoplje ogromno dodatnih težav. Alkohol ima sicer res anksiolitične učinke, a ravno zato je lahko tako nevaren. Ponudi začasno sprostitev, a ko učinek popusti, je lahko padec na realna tla toliko bolj boleč. V želji, da bi ublažila simptome anksioznosti, začne anksiozna oseba posegati po vedno večjih količinah alkohola, kar lahko vodi v začaran krog zasvojenosti. Uživanje alkohola pa je lahko seveda še posebej problematično za tiste, ki morda zaradi anksiozne motnje jemljejo zdravila. V tem primeru lahko pride do zelo nevarnih stranskih učinkov.