Verjetno je večini jasno, da beli oziroma rafinirani sladkor ni najboljši za naše zdravje – še posebej če uživamo zelo velike količine tega živila. Vendar pa je škodljivost sladkorja pogosto precej abstrakten koncept, ki ni povezan s konkretnimi številkami. Ekipa raziskovalcev iz splošne bolnišnice v Massachusettsu se je zato odločila za pripravo simulacijskega modela, ki omogoča precej natančnejši vpogled v nevarnosti sladkorja – obenem pa nakazuje tudi, kateri ukrepi bi bili lahko še posebej smiselni. V skladu z modelom, ki je bil predstavljen v študiji, objavljeni v reviji Circulation, bi lahko zmanjšanje količine sladkorja v živilskih izdelkih in pijačah rešilo milijone življenj …
Občutno manj primerov diabetesa in srčno-žilnih obolenj ter s tem povezanih smrti
Zmanjšanje količine sladkorja v pakiranih živilskih izdelkih za 20 odstotkov in 40-odstotno zmanjšanje količine sladkorja, uporabljenega pri izdelavi pijač, bi lahko samo v Združenih državah Amerike preprečilo kar približno 2,5 milijona primerov srčnih napadov, kapi in sorodnih zapletov, ki so pogosto usodni. Osnova za izdelavo modela so bili odrasli Američani, stari od 35 do 79 let, omenjena številka pa se nanaša na pričakovani čas trajanja njihovih življenj. Glede na simulacijski model bi lahko navedeno zmanjšanje količine sladkorja v napitkih in živilskih izdelkih preprečilo tudi 490.000 prezgodnjih smrti, povezanih s srčno-žilnimi težavami. Obenem pa bi to občutno zmanjšalo tudi pogostost diabetesa – in sicer bi se lahko z opisanim ukrepom tej diagnozi izognilo kar 750.000 odraslih Američanov.
Model kot praktična podpora prizadevanjem za redukcijo sladkorja v živilskih izdelkih
Model je bil zasnovan kot praktična podpora predlogu ameriške Nacionalne iniciative za redukcijo soli in sladkorja. Gre za partnerski projekt več kot stotih lokalnih, zveznih in državnih zdravstvenih organizacij. Omenjeni predlog, katerega osnutek je bil pripravljen že leta 2018, končna različica pa februarja letos, predvideva postopno zmanjšanje količine sladkorja v živilskih izdelkih in pijačah. Cilj je sicer za zdaj precej »skromen«. Predlagatelji želijo doseči, da se podjetja, ki so del živilske industrije, prostovoljno zavežejo k postopni spremembi recepture izdelkov, ki vsebujejo večjo količino sladkorja.
Osredotočanje na proizvajalce bistveno učinkovitejše od »kaznovanja potrošnikov«
Implementacija nacionalne strategije za redukcijo sladkorja bo seveda zahtevala vladno podporo. Med drugim bo treba poskrbeti za ustrezen nadzor nad podjetji oziroma nad tem, ali resnično izpolnjujejo cilje, ki so bili del njihovih zaobljub. Raziskovalci iz massachusetske bolnišnice upajo, da bo bodo odločevalci s pomočjo ustvarjenega modela lažje razumeli, kako pomembna je lahko v resnici redukcija sladkorja v živilskih izdelkih. Ekipa, ki je pripravila model, meni, da se je najbolj smiselno osredotočiti prav na proizvajalce oziroma na živilsko industrijo.
Pozitivni učinki tega pristopa naj bi bili namreč precej izrazitejši od morebitne dodatne obdavčitve izdelkov, ki vsebujejo večjo količino sladkorja, bolj izpostavljenih informacij o vsebnosti sladkorja na izdelkih in podobnih ukrepov, ki se osredotočajo predvsem na potrošnike. Sprememba receptur bi lahko obenem zmanjšala razkorak med najrevnejšimi in najbogatejšimi sloji. Po izdelkih, ki vsebujejo veliko sladkorja, namreč najpogosteje posegajo revnejši sloji prebivalstva, saj gre običajno za živila, ki so precej poceni – vsaj v primerjavi s polnovredno, nepredelano oziroma minimalno predelano hrano. V nekaterih državah so bili sicer že uvedeni določeni ukrepi za redukcijo sladkorja v živilskih izdelkih. Med najuspešnejše države na tem področju spadajo Norveška, Velika Britanija in Singapur. Strategija, ki jo predlaga ameriška Nacionalna iniciativa za redukcijo soli in sladkorja, naj bi bila še precej bolj dodelana, seveda pa je vprašanje, ali bodo ti predlogi zaživeli v obliki konkretnih sprememb oziroma ali bo zadostovala zgolj »spodbuda« proizvajalcev.