Bolečine, otrdelost mišic in sklepov ter slabo počutje kot posledice poškodb, operacij, bolezni ali pa preprosto sodobnega načina življenja vsi dobro poznamo. Bolečine v telesu lahko nastanejo tudi zaradi nepravilnega sedenja in nepravilne drže, na primer na delovnem mestu, zaradi dolgotrajnega stanja na mestu več kot dve uri, pa tudi zaradi nepravilnega predklanjanja in dvigovanja bremen. Bolečine nam povzročajo tudi dalj časa ponavljajoči se gibi.
Uporaba različnih masažnih tehnik
Pri odpravljanju teh nevšečnosti si lahko pomagamo z različnimi tehnikami terapevtske masaže. Kaj pa je terapevtska masaža in v čem se razlikuje od drugih masaž?
Kot pove Darja Pirec, terapevtska maserka iz Kranja, gre pri tem za uporabo različnih masažnih tehnik. Najpogosteje se uporabljajo globinske tehnike, to sta predvsem gnetenje in vtiranje. Naslednja zelo uporabna tehnika je globinska masaža s sprožilnimi (trigger) točkami, kjer se deluje s pritiskom v globino na določeno točko v mišici, v kateri se je zbrala napetost. Sprožilna točka je torej tisto mesto v mišici, kjer se zbira napetost zaradi prisilne drže ali pogostih ponavljajočih se gibov ali pa pretirane uporabe določene mišice. Napetost v mišici onemogoča normalno prehranitev mišice s kisikom in snovmi, potrebnimi za njeno delovanje. Pojavijo se bolečine, ki pa se lahko odražajo na drugem mestu, kot je mesto te točke. Bolečine v križu na primer lahko povzroča točka v mišici na zadnjici. Zato maser ne masira predela križa, pač pa poskuša sprostiti to točko.
Kako je videti terapevtska masaža?
Darja Pirec pojasnjuje: »Odvisno je od vrste težave. Stranka ima na primer bolečine v ramenih in vratu. Z dotikom na tistem predelu običajno ugotovim, da gre za zakrčeno mišico in da je treba to mišico sprostiti. Sprošča se z različnimi tehnikami: najprej to območje z masažo ogrejem, potem pa z globinskimi gibi prodrem v notranjost, kjer je zakrčenost. V praksi se kaže, da se te bolečine lahko popolnoma odpravijo z večkratno masažo, najpogosteje trikratno, v tedenskih razmikih. Po prvi masaži boljše počutje in boljša gibljivost trajata nekaj dni. Ob naslednji masaži je v mišici še vedno spomin na prvo masažo, delno je že zmehčana in je zato mogoče prodreti globlje v vlakna. Bolečine tako po drugi ali tretji masaži običajno izzvenijo.«
Kdaj je terapevtska masaža primerna?
Pri tako imenovanem čarovniškem strelu (»heksenšus«) oz. useku se bolečina odpravi že po enourni masaži. Zahtevnejše in nekoliko dolgotrajnejše so, kot pove Darja Pirec, masaže ob bolečinah v ramenih. Velikokrat se v ramenskih mišicah pojavlja kalcinacija. Tudi pri tem ima naša sogovornica dobre rezultate s kombinacijo globinske masaže in masaže sprožilnih točk. Zelo pogosto na terapevtsko masažo prihajajo ljudje z bolečino med lopaticami. Terapevtska masaža jim pomaga, Pirečeva pa ob tem strankam priporoči tudi določene vaje za razgibavanje, ki še pripomorejo k boljšemu počutju in odpravijo vzroke za bolečino. Pogosto se oglasijo na masažo tudi ljudje z bolečinami v križu ali nogah ali pa s trdovratnimi glavoboli in migrenami.
Pogosta težava, ki jo s terapevtsko masažo lahko odpravimo, je tudi vnetje karpalnega kanala, živca v zapestju, ki nastane zaradi dolgotrajne preobremenitve z istimi gibi. Pri obravnavi te bolečine Darja Pirec kombinira masažo vratnega dela hrbtenice in ramen ter kraniosakralno terapijo. Ob tem omeni stranko, po poklicu frizerko, ki je imela že napotnico za kirurško zdravljenje karpalnega kanala, po terapiji pa lahko zdaj spi brez opornic in se zato za operativni poseg ni odločila. Darja Pirec pravi, da niti dve terapevtski masaži skorajda nista enaki. Šele ko pod svojimi rokami začuti, kako se odziva telo, se odloči za določeno vrsto masaže.
Včasih se s preprosto masažo rešijo precej zapletene težave. Darja Pirec se spominja stranke, ki ji je po telefonu sporočila, da si je poležala vrat in da jo močno boli. Prišla je na masažo in sprostila ji je mišice v vratu. Stranka je bila zadovoljna, saj jo je že po polurni masaži vrat prenehal boleti. Kljub temu se je odločila, da bo čez en teden ponovno prišla. Takrat je povedala, da ima čudne občutke v glavi in da v delu glave občuti stalno mravljinčenje. Dobila je že napotnico za EEG. Povedala je tudi, da ima pogoste glavobole. Maserka ji je pretipala mišice na vratu. Mišica obračalka je bila povsem zakrčena, zato je uporabila masažo sprožilnih točk. Na masažo je prišla še trikrat in po tistem je njena težava povsem izzvenela ter ni več potrebovala zdravniške pomoči.
Kaj je masaža s sprožilnimi točkami?
Masaža s sprožilnimi (trigger) točkami je ročna tehnika, s katero se selektivno zmanjša napetost v mišicah. Sprožilne točke (poznamo jih tudi kot mišične vozle) nastanejo po poškodbah mišic in skeleta, pri preobremenitvah ali dolgotrajnih ponavljajočih se gibih posameznih delov telesa. Mišična vlakna ostanejo v skrčenem ali raztegnjenem položaju ter povzročajo lokalno ali preneseno bolečino.
Aktivne sprožilne točke povzročajo spontano bolečino, latentne sprožilne točke pa lahko povzročijo občutek napetosti in zategnjenosti. Med terapijo se s pritiski na posamezne dele mišic doseže sprostitev znotraj mišičnih vlaken in ponovno omogoči njihova normalna gibljivost. S to masažo si lahko pomagamo pri naslednjih simptomih: bolečinah v križu, hrbtu ter pri išiasu, bolečinah v vratu (togost, tenzijski glavobol), bolečinah v ramenih in rokah, glavobolu, bolečinah v čeljusti, pri teniškem komolcu, sindromu karpalnega kanala, bursitisu, ponavljajočih se zvinih, bolečinah po prestali operaciji ter po poškodbah v nesreči.
V primerjavi z drugimi masažami je ta masaža rahlo boleča, saj se med terapijo stimulira najbolj boleča točka v mišici, zato ni primerna za ljudi z nizkim pragom bolečine.
Kraniosakralna terapija
Darja Pirec terapevtske masaže pogosto kombinira s kraniosakralno terapijo, ki se je je naučila v triletni šoli Milana Vidmarja. Kot pove že ime, gre za terapijo, pri kateri se deluje na kostne dele lobanje (cranium) in križnice (sacrum). Poteka na prav poseben način. Ko se terapevt dotika klienta na določenih delih telesa, dotik potuje po vezivnem tkivu. Ko terapevt začuti oviro, ustavi svojo pozornost in čaka na sprostitev v telesu. Osnova kraniosakralne terapije je povezava med strukturami telesa (tkiva, kosti, membrane, mišice, telesne tekočine, možgani in žleze z notranjim izločanjem) in telesnimi funkcijami. Terapija temelji na razumevanju, da so telesne funkcije odvisne od strukture in da so strukture v nenehnem gibanju.
Na primer: kosti lobanje odraslega človeka niso medsebojno zraščene, pač pa se premikajo v odvisnosti od drugih kosti. V kraniosakralni terapiji se človeka tudi razume kot sistem, ki je zmožen samozdravljenja in samoregulacije. Človek je celota in tako tudi deluje. Cilj te terapije je vzpostavljanje ravnovesja med strukturami, tako da se sprostijo blokade in spodbudi naravno gibanje struktur. S tem se telesu omogoči, da se zdravi samo. Po končani terapiji se človek počuti sproščen in zelo umirjen.
Preberite tudi: Kraniosakralna terapija – pomoč pri številnih zdravstvenih težavah