Prijava
Študija, ki je bila decembra objavljena v znanstveni reviji Brain, je prinesla zanimive ugotovitve, povezane z Alzheimerjevo boleznijo. Kot se zdi, bi bilo lahko pri preprečevanju te bolezni koristno zdravilo oziroma učinkovina, ki se sicer uporablja za zdravljenje motnje pozornosti s hiperaktivnostjo, znane tudi kot ADHD (»attention deficit hyperactivity disorder«). Gre za učinkovino, imenovano atomoksetin, ki pomaga pri povečevanju količine noradrenalina v možganih, kar naj bi bilo med drugim zelo koristno prav za preprečevanje Alzheimerjeve bolezni in sorodnih težav.
Korelacija med uporabo atomoksetina in redukcijo nevarnih beljakovinskih oblog
Študija je potrdila pomemben vpliv na beljakovino, imenovano tau. Kot je znano, gre za beljakovino, ki je ključna pri razvoju Alzheimerjeve bolezni. V ozadju te bolezni, ki pospešeno napada starejšo populacijo, je namreč prav kopičenje beljakovine tau v možganih (poleg kopičenja betaamiloidov). V raziskavo, ki je bila osnova za nastanek študije, je bilo vključenih 39 oseb z blažjo obliko kognitivnih motenj. Pri vseh osebah so bili pred začetkom študije v možgansko-hrbtenjačni oziroma cerebrospinalni tekočini zaznani markerji, ki so pričali o povečani nevarnosti za stopnjevanje težav in za Alzheimerjevo bolezen. Po šestih mesecih zdravljenja je bila količina beljakovine tau v njihovi cerebrospinalni tekočini v povprečju manjša za 5 odstotkov.
To se sicer ne zdi veliko, toda če bi se učinek atomoksetina ohranil tudi v daljšem obdobju, bi to pomenilo občutno zajezitev enega od najpomembnejših dejavnikov tveganja za Alzheimerjevo bolezen. Obenem pa je bila zaznana normalizacija drugih markerjev, ki pričajo o nevrovnetjih. Raziskovalci pri tem opozarjajo, da ni bilo zaznano pomembnejše izboljšanje kognitivnih sposobnosti, kar je bilo sicer pričakovano, saj je bilo obdobje trajanja raziskave relativno kratko. Tako poudarjajo, da bodo za natančnejši vpogled v potencialne vplive atomoksetina – tako na blažje kot na resnejše oblike kognitivnih okvar – potrebne dolgotrajnejše raziskave z večjim številom oseb.
Potrjena varnost uporabe kot ena od pomembnih prednosti atomoksetina
Ena od največjih prednosti, povezanih z morebitno uporabo atomoksetina za preprečevanje Alzheimerjeve bolezni oziroma različnih oblik kognitivnih okvar, je ta, da gre za učinkovino, katere uporaba je bila v številnih državah že odobrena za zdravljenje motnje pozornosti s hiperaktivnostjo. Tako je potrjeno, da gre za učinkovino, ki ustreza varnostnim standardom. Odkriti pozitivni učinki, predstavljeni v reviji Brain, so vsekakor razlog za optimizem, čeprav bodo, kot omenjeno, potrebne dodatne študije. Znanstveniki, ki so pripravili raziskavo, potrjujejo, da je zdravljenje varno in da so ga osebe, vključene v raziskavo, dobro prenesle.
V ozadju pozitivnih učinkov naj bi bil vpliv atomoksetina na noradrenalin
Glavni razlog, zaradi katerega so se raziskovalci odločili za preučevanje učinkov atomoksetina, je povezan z že omenjenim vplivom te snovi na noradrenalin. Osnovna hipoteza je bila, da lahko prav noradrenalin stabilizira občutljive možganske regije in s tem poskrbi za zaščito pred nevrodegeneracijo, ki lahko privede do Alzheimerjeve bolezni. Večina noradrenalina se proizvede prav v delu možganov, kjer se patološke spremembe, ki pričajo o Alzheimerjevi bolezni, pokažejo najprej – pogosto že pri ljudeh v srednjih letih, za katere se sicer zdi, da so povsem zdravi. Noradrenalin naj bi ublažil vnetja in spodbudil delovanje celic, katerih naloga je odstranjevanje odpadnih snovi, vključno s presežkom beljakovin, kot je tau.
Nezaželeni stranski učinki večinoma precej mili
Osebe, ki so bile vključene v raziskavo, so sprva prejemale relativno nizek odmerek atomoksetina, količina pa se je nato postopoma povečevala – vse do 100 mg dnevno. Nezaželeni stranski učinki so bili pri večini precej mili. Nekateri so med uporabo zdravila izgubili nekaj kilogramov, občasno pa so se pojavljale tudi težave s suhimi usti in omotico ter blažje prebavne motnje. Obenem je bila pri skupini zaznana tudi rahla pospešitev srčnega utripa (v povprečju za 5 utripov na minuto). Po drugi strani pa zdravilo ni bistveno vplivalo na krvni tlak.
