ฤe se po ลพivahnem poletju ลพe poฤasi nagibate v jesensko otoลพnost, lahko v septembru naberete nekaj rastlin, ki vam bodo dodatno obarvale jesenske dni, vam razsvetlile razpoloลพenje in okrepile telo.
ฤrni bezeg
Raste na svetlih krajih v gozdovih, na robovih gozdov in v bliลพini hiลก na podeลพelju. Spomladi nabiramo socvetja, jeseni pa zrele plodove, ki jih osmukamo s pecljev in uporabljamo za pripravo soka, sirupa, vina, kisa in terjaka. S slednjim mislimo gosto vkuhan (s sladkorjem ali brez) sok bezgovih jagod za pomoฤ proti prehladu, gripi in sorodnim teลพavam z dihali.
Bezgove jagode vsebujejo vrsto vitaminov in rudnin โ veljajo za eno z rudninami najbogatejลกih vrst sadja sploh โ antocianska barvila in druge flavonoide ter alkaloid sambunigrin. Zaradi slednjega so ne povsem zrele oziroma toplotno neobdelane bezgove jagode rahlo strupene in povzroฤajo slabost ter bruhanje. Ker sambunigrin na toploti razpade v neลกkodljive snovi, bezgove jagode tako ali drugaฤe predelamo, saj se celo med povsem zrelimi jagodami skoraj vedno znajde kaka manj zrela.
Bezgove jagode so imenitna krepฤilna hrana, ki spodbuja delovanje imunskega sistema, krepi sluznice in varuje pred okuลพbami dihal. Uฤinkujejo sploลกno dobrodejno na presnovo. Zaradi obilice rudnin in drugih sestavin pa obogatijo kri, zato so v obliki razliฤnih pripravkov, seveda ob rednem uลพivanju, zelo primerne za sploลกno krepitev telesa.
Dren
Imeni dveh v Sloveniji rastoฤih vrst drena ne povesta vsega. Rdeฤi dren ima rdeฤe obarvane poganjke in neuลพitne, drobne, ฤrno vijoliฤne plodove, rumeni dren pa cveti rumeno in obrodi podolgovate rdeฤe plodove, drnulje, ki sodijo med najokusnejลกe divje sadje sploh, le zrele morajo biti. Rumeni dren raste predvsem na robovih gozdov in v ลพivih mejah. Ker zreli plodovi hitro odpadejo, jih poberemo pod grmom, obrane plodove pa pustimo vsaj nekaj dni, da se zmehฤajo in postanejo slajลกi, sicer so zelo kisli in trpki. Uleลพane drnulje jemo surove in jih uporabljamo za pripravo marmelad in podobnih shrankov.
Vsebujejo sladkorje, vrsto organskih kislin in vitaminov, ฤreslovine, karotenoide ter druge snovi. So zelo okusno divje sadje, s katerim dobimo dodaten odmerek vitaminov in antioksidantov. Spodbudno vplivajo tudi na prebavo.
Hmelj
Raste na vlaลพnih krajih ob rekah, potokih in stojeฤih vodah. Spomladi nabiramo mlade poganjke in jih pripravljamo kot zelenjavo, jeseni pa โstorลพkeโ ลพenskih rastlin, ki so botaniฤno natanฤneje soplodja. Posuลกimo jih in pri spravilu pazimo, da se iz njih ne strese โprahโ, izloฤek ลพlez na listih soplodij, ki vsebuje najveฤ zdravilnih uฤinkovin.
Uporabljamo jih za pripravo poparkov in domaฤega piva.
Vsebujejo eteriฤno olje s ลกtevilnimi uฤinkovinami in grenฤine, in poleg njih ลกe flavonoide in druge sestavine. Iz grenฤin med skladiลกฤenjem in domnevno tudi med presnovo nastane metilbutenol, ki je verjetno med najmoฤneje pomirjevalno uฤinkujoฤimi sestavinami hmelja. Poleg izrazito pomirjevalnega delovanja so hmeljeva soplodja znana ลกe po tem, da blaลพijo krฤe in uฤinkujejo razkuลพevalno. Grenฤine spodbujajo tek in prebavo. Nekatere sestavine uฤinkujejo kot rastlinski hormoni in pri ลพenskah sproลพajo predฤasno menstruacijo.
Jerebika
Raste na robovih gozdov in drugih svetlih krajih, po navadi v gozdovih ali samostojno na travnikih v hribovitih legah. Nabiramo plodove, ki pa so surovi pretrpki in prekisli za uลพivanje, zato jih uporabljamo za predelavo v marmelade, sok, vino in kis ter jih posuลกimo za pripravo sadnih ฤajev.
Vsebuje vitamine, rudnine, karotenoide, sorbitol, parasorbinsko in druge organske kisline, ฤreslovine, veliko pektina in druge sestavine. V semenih je glikozid amigdalin, iz katerega med razpadom nastane zelo strupena cianovodikova kislina, zato semen ne uลพivamo oziroma jih med predelavo odstranimo.
Surovi plodovi zaradi parasorbinske kisline uฤinkujejo odvajalno, v veฤjih koliฤinah pa moฤneje draลพijo sluznice prebavil ter povzroฤajo drisko. To opozorilo nima praktiฤnega pomena, saj surovi plodovi zaradi moฤnega kislo-trpko-grenkega okusa niso prijetni za uลพivanje. Toliko primernejลกi pa so za predelavo, posebej v marmelado, ki odliฤno ลพelira. Jerebikina marmelada spodbuja prebavo in podobno kot sok uฤinkuje razkuลพevalno in blago odvajalno.
Jesenska vresa
Raste na prisojnih, suhih, kislih tleh in ponekod tvori obลกirne resave. Nabiramo cvetoฤe poganjke ali samo cvetove, ki jih posuลกimo in uporabljamo za poparke. Vsebuje flavonoide in druge polifenole, saponine, rudnine in druge snovi, med njimi domnevno tudi arbutin.
Uฤinkuje razkuลพevalno ter spodbuja odvajanje vode. Ljudsko zdravilstvo poparek poganjkov oziroma cvetov priporoฤa pri okuลพbah seฤil, za pospeลกevanje presnove (โฤiลกฤenje krviโ), lajลกanje revmatiฤnih teลพav, na primer protina. Ker je vsebnost arbutina v jesenski vresi vpraลกljiva, ni gotovo, ali je za njen zdravilni uฤinek zasluลพen arbutin, ki ga sicer vsebuje njen sorodnik vednozeleni gornik, ali druge sestavine.
Kraลกki in pritlikavi ลกetraj
Rasteta na prisojnih, suhih kamnitih mestih na Primorskem, Krasu, Vipavskem in v ลกirลกem hribovskem zaledju, kamor ลกe seลพejo sredozemski vplivi. Kraลกki ลกetraj je v primerjavi s pritlikavim ลกetrajem viลกji, bolj koลกat grmiฤek z moฤneje aromatiฤnimi listi, ki konec poletja in zgodaj jeseni zacveti belo-roลพnato, medtem ko pritlikavi ลกetraj cveti izrazito roลพnato. Od pomladi naprej nabiramo mlade poganjke, konec poletja pa cvetoฤe poganjke obeh vrst, ki jih uporabljamo sveลพe kot zaฤimbo ter jih posuลกimo za pripravo poparkov in za zaฤimbne namene.
Obe vrsti ลกetraja podobno kot vrtni ลกetraj vsebujeta eteriฤno olje s ลกtevilnimi sestavinami, polifenole in druge snovi. Uฤinkujeta razkuลพevalno in spodbujata prebavo, zato sta kot zaฤimba dobrodoลกli pri vseh mastnejลกih jedeh in posebno v jedeh s fiลพolom, kot poparek pa prideta prav v jesenskem ฤasu za preventivo pred prehladi in za grgranje v primeru vnetega ลพrela.
Samoniklo raste tik ob morski obali ali ne prav daleฤ stran. Gojena razliฤica, sladki komarฤek, je priljubljena sredozemska zelenjava z odebeljenimi listnimi noลพnicami, ki tvorijo navidezen nadzemni โgomoljโ. Ker ima zelo prijetno, janeลพu podobno aromo, ni odveฤ imenoslovna in botaniฤna opomba, da komarฤek ni janeลพ in da je koromaฤ le drugo, hrvaลกko ime za komarฤek, medtem ko so navadni kromaฤ (v sredogorju razลกirjena samonikla rastlina s podobno aromo), koper, kumina in sorodniki druge, a podobno uporabne rastline s skoraj enakimi prehranskimi in zdravilnimi lastnostmi.
Spomladi nabiramo mlade listne poganjke, ki jih pripravljamo kot zelenjavo, konec poletja pa socvetja in mlade, ลกe nezrele plodove. Sveลพe uporabljamo za zaฤimbo in jih za iste namene tudi posuลกimo, suho zeliลกฤe pa uporabljamo tudi za pripravo poparkov.
Komarฤek podobno kot sorodne uลพitne rastline iz druลพine kobulnic vsebuje prijetno aromatiฤno eteriฤno olje, flavonoide, rudnine in druge snovi. Uฤinkuje razkuลพevalno, ฤisti seฤne poti, spodbuja prebavo ter lajลกa prebavne teลพave, predvsem napenjanje, ki se pri obฤutljivejลกih ljudeh razvije po uลพivanju jedi s stroฤnicami. Poparek komarฤka ob rednem uลพivanju, vsaj dve skodelici na dan, izboljลกuje poฤutje ter pomaga pri depresivnem razpoloลพenju.
Tavลพentroลพa
Raste po travnikih, gozdnih jasah in podobnih prisojnih mestih. Nabiramo rastlino v cvetu in jo posuลกimo za pripravo poparkov in grenฤic.
Vsebuje grenฤine, flavonoide, majhne koliฤine alkaloidov in druge sestavine. Najveฤ grenฤin vsebujejo cvetovi in stebla. Tavลพentroลพa, kot nakazuje ime, je zdravilo za vse in proti vsem teลพavam ali, z drugimi besedami, sploลกen tonik oziroma krepฤilo. Spodbuja delovanje prebavnih ลพlez, vkljuฤno z jetri in ลพolฤnikom, in izloฤanje prebavnih sokov, zato je veฤ kot dobrodoลกla v primeru oslabljene prebave in presnove. Pomaga pri slabokrvnosti in oslabljenih ลพivcih. Krepi ลพivljenjsko moฤ v primeru kemoterapije. Celo ob povsem zdravem telesu in bistrem umu jo lahko redno, a zmerno uporabljamo v krepฤilne namene, bodisi v obliki poparka ali grenฤice. Za slednji pripravek damo ลกopek sveลพe ali posuลกene tavลพentroลพe v litrsko steklenico, jo zalijemo s kakovostnim ลพganjem ter pustimo vsaj tri tedne.
ล ฤir
V Sloveniji raste veฤ vrst ลกฤira, med katerimi je najpogostejลกi srhkodlakavi ลกฤir, kot gojena ali po svoje podivjana rastlina pa repati ลกฤir, ki se izkazuje z visokimi, okrasnimi rdeฤimi socvetji. Nabiramo mlade poganjke in poganjke odraslih rastlin, ki jih uporabljamo kot zelenjavo. Lahko si damo opravka tudi z iztresanjem zrelih drobiลพnih semen, ki jih nato skuhamo v razliฤnih jedeh. Ker je opravilo sicer zanimivo, a izkupiฤek razmeroma majhen oziroma gre veliko semen po svoje, morda ni odveฤ, ฤe si kdaj privoลกฤimo nakup semen repatega ลกฤira. V trgovinah z zdravo hrano so naprodaj pod imenom amarant, kar ni niฤ drugega kot latinsko rodovno ime ลกฤirov.
Listi in poganjki ลกฤirov vsebujejo vrsto rudnin, karotenoidov in drugih snovi, tako da so moฤna rudninska zelenjavna hrana, podobno kot koprive. Poleg tega spodbujajo prebavo in uฤinkujejo sploลกno krepฤilno, zato jih ลกe pravoฤasno โoplevemoโ ter pripravimo na razliฤne naฤine, podobno kot koprive ali ลกpinaฤo.
ล ฤir kot zelenjavna jed
ล ฤirove poganjke in liste skuhamo z malo vode. Ko se zmehฤajo, jih z vodo, v kateri so se kuhali, damo na kroลพnik ali v skodelo, posolimo po okusu, zaฤinimo s strtim strokom ali dvema ฤesna ter zabelimo z olivnim oljem.
K tako pripravljenemu ลกฤiru, ki naj ga bo na kroลพniku vsekakor dovolj, ponudimo kozarฤek bezgovega vina, kot prilogo pa po zajemalko drugih dveh jedi s tokratnega divjega menija.
Praลพen krompir z jerebikovo marmelado
Praลพen krompir pripravimo kot po navadi in ga ponudimo kot prilogo. Na kroลพnik ga damo polno zajemalko, priloลพimo dve ลพlici jerebikove marmelade, ki prispeva nenavadno kombinacijo sladkega, kislega, trpkega in grenkega okusa, ter okrasimo s ลกฤepcem ลกetraja ali podobnega zeliลกฤa.
Fiลพolova solata s kraลกkim ลกetrajem
Fiลพol namoฤimo ฤez noฤ. Naslednji dan vodo odlijemo, fiลพol operemo, prilijemo mu sveลพo vodo in ga skuhamo. Kuhan fiลพol odcedimo (vodo, v kateri se je kuhal, porabimo za juho ali enolonฤnico), in ga v skledi zmeลกamo z drobno narezano ฤebulo; na dve skodelici kuhanega fiลพola dodamo pol ฤebule. Posolimo po okusu, zabelimo z olivnim ali buฤnim oljem ter zaฤinimo z drobno zrezanimi ลกetrajevimi listiฤi. Premeลกamo in okrasimo s ลกetrajevimi poganjki.
Dario Cortese, Zdravje