Prijava
Zaradi nadpovprečno sušnega vremena, ki naj bi bilo v veliki meri povezan s pojavom El Niño, zaloge sladkorja pospešeno kopnijo. Še leta 2020 so globalne zaloge sladkorja zadoščale za 106 dni, trenutno pa le še za 68 dni. To se na prvi pogled ne zdi prevelika težava, saj je znano, da beli sladkor ni pretirano zdrav, vendar pa je treba upoštevati, da se sladkor pogosto uporablja pri peki kruha. Vedno višje cene sladkorja, ki so posledica zmanjšane pridelave, tako vplivajo tudi na vedno višje cene kruha. Posledično vedno več ljudem, za katere je kruh predstavljal osnovno živilo oziroma relativno poceni vir kalorij, grozi lakota.
Nigerijske pekarne zapirajo vrata, ljudje si vedno težje privoščijo kruh
Ena izmed držav, ki so zaradi kopnenja zalog sladkorja najbolj prizadete, je Nigerija. V samo dveh mesecih se je cena sladkorja tam dvignila za kar 55 odstotkov. V pekarnah so imeli že pred tem precej težav zaradi naglega dvigovanja cene moke in goriva, kot se zdi, pa je dogajanje, povezano s sladkorjem, kaplja čez rob. Številne pekarne so bile tako malodane primorane zapreti svoja vrata.
Suša močno prizadela drugo in tretjo največjo izvoznico sladkorja
Glavni razlog za tako visoke cene sladkorja je neobičajna suša, ki je negativno vplivala na pridelek v Indiji in na Tajskem. Gre namreč za drugo in tretjo največjo izvoznico sladkorja. Dviganje cen sladkorja je tako še eden v nizu udarcev za najrevnejše države, v katerih so se že pred tem spopadali s pomanjkanjem osnovnih živil, na primer riža. Medtem ko na najbogatejše oziroma zahodne države dvig cene teh živil ne vpliva pretirano, najrevnejše občutijo zelo resne posledice. Vedno več ljudi je lačnih oziroma podhranjenih, s čimer se povečuje stopnja umrljivosti. Poleg pojava El Niño in drugih neugodnih vremenskih oziroma naravnih okoliščin na vedno težji dostop do osnovnih živil vplivajo tudi dejavniki, kot sta vojna v Ukrajini in nestabilnost valut.
El Niño, ki pogosto prinese ekstremno vreme, se zaradi podnebnih sprememb krepi
V zadnjih 14 letih oziroma vse od leta 2009 niso bile svetovne zaloge sladkorja še nikoli tako okrnjene, kot so trenutno. Glede na ocene Organizacije Združenih narodov za prehrano in kmetijstvo bo proizvodnja sladkorja v sezoni 2023/2024 v primerjavi s predhodno sezono manjša za 2 odstotka. To se na prvi pogled morda ne zdi veliko, vendar v praksi to pomeni kar približno 3,5 tone sladkorja. Kot omenjeno, je eden od glavnih krivcev El Niño, ki pogosto prinese ekstremne vremenske razmere – od poplav do ekstremne suše. Znanstveniki verjamejo, da postaja El Niño vse močnejši zaradi podnebnih sprememb. K pomanjkanju pa med drugim prispeva tudi pogostejša uporaba sladkorja pri izdelavi biogoriv, na primer pri proizvodnji etanola.
Brazilija bo lahko priskočila na pomoč šele marca
Največja izvoznica sladkorja je sicer Brazilija, kjer so bili vremenski pogoji precej ugodnejši, vendar bodo začele nove pošiljke pri zapolnjevanju trenutnega manka pomagati kvečjemu od marca 2024 dalje. Do takrat se bo stiska držav, ki so najbolj odvisne od uvoza (med njimi je tudi večina držav podsaharske Afrike), še poglabljale. V Nigeriji so sicer sprejeli strategije za razširitev infrastrukture za pridelavo sladkorja, ki bi zmanjšala odvisnost od uvoza, vendar bo za realizacijo teh projektov potrebnega precej časa, medtem ko se mora prebivalstvo že v tem trenutku spopadati z zelo resnimi težavami zaradi vedno višjih cen sladkorja.
Ekstremno suh avgust zavrl sladkorni trs v ključni fazi rasti
Kot je bilo že omenjeno, je Indija druga največja izvoznica sladkorja. Tako sušnega avgusta, kot je bil letošnji, niso v državi doživeli že več kot 100 let. Posledično je bila rast sladkornega trsa v zvezni državi Maharaštra, kjer pridelajo kar tretjino vsega sladkorja, pridelanega v Indiji, zavrta v ključni fazi. Ocenjuje se, da bo letos v Indiji količina proizvedenega sladkorja v primerjavi s preteklim letom manjša kar za 8 odstotkov. Ker je Indija tudi največja porabnica sladkorja, ni presenetljivo, da so se Indijci odločili močno omejiti izvoz.
