Listi žajblja (Salvia officinalis) sodijo med najbolj znane in priljubljene zdravilne rastline v Sloveniji. Vsebujejo eterično olje (hlapno, dišečo zmes spojin, netopnih v vodi), med katerimi je največ alfa- in betatujona ter kafre in 1,8-cineola. Med drugimi pomembnimi spojinami je prisoten še antioksidant karnozojska kislina, podobno delujoča rožmarinska kislina in še množica drugih učinkovin. Pripravke iz žajbljevih listov uporabljamo tako v ljudskem zdravilstvu kot v farmaciji.
Uradni viri navajajo, da je žajbljeve liste mogoče uporabljati za pomoč ob vnetjih in okužbah sluznice v ustih in žrelu, kot so stomatitis, gingivitis in faringitis. Poleg tega pa je še ena, v poletnem času še posebno zelo zanimiva možnost uporabe žajbljevih listov –ob hiperhidrozi ali premočnem znojenju.
Najbolj pogost način priprave žajbljevih listov je poparek. Približno tri grame suhih listov (eno žlico) prelijemo s 150 mililitri vrele vode, pokrijemo, pustimo deset minut, premešamo, precedimo, ohladimo in uporabimo za izpiranje ali grgranje.
Za uživanje v primeru premočnega znojenja, pa si lahko izdelamo tinkturo, ki jo pripravimo tako, da deset gramov žajbljevih listov (lahko tudi svežih) namakamo v 100 gramih 50-odstotnega alkohola (en teden, potem precedimo) in zaužijemo 75 kapljic na dan. Lahko si pripravimo tudi poparek, le da v tem primeru z vodo (150 ml) prelijemo le 1 do 1,5 grama listov žajblja in poparek pijemo enkrat do trikrat na dan. Pri čezmernem znojenju najbolj priporočajo uporabo poparka, uživanje pa naj traja vsaj dva do štiri tedne.
Ne z mlekom!
Omenili smo, da eterično olje žajblja vsebuje tujon. Tujon vsebujejo tudi pelin, navadni vratič in ameriški klek! Tujon lahko pri rednem in dolgotrajnem uživanju povzroča zasvojenost, o čemer smo že pisali v prispevku o pelinu in absintu, zato dolgotrajno uživanje alkoholnih izvlečkov iz žajbljevih listov ni priporočljivo. Prav tako ni priporočljivo dolgotrajno uživanje poparka žajbljevih listov, ki ga pripravimo z mlekom! Mleko vsebuje mlečne maščobe, v katerih je tujon dobro topen. Tudi v Sloveniji obstajajo primeri rednih pivcev ‘žajbljevega mleka’, pri katerih so opazili znake kronične zastrupitve s tujonom. Vodni izvlečki ali poparki iz žajbljevih listov pa tujona ne vsebujejo, ker se v vodi ne topi.
Podprto z raziskavami
Oglejmo si še nekaj zanimivih podatkov v zvezi z raziskavami, ki so jih opravili z eteričnim oljem in izvlečki iz žajblja. Ugotovili so, da eterično olje močno zavira rast in razmnoževanje bakterij in glivic, enako velja tudi za vodne in alkoholne izvlečke. Ugotovili so tudi, da ti izvlečki delujejo protivnetno. Pred časom so v kliničnih raziskavah ugotovili, da vodni izvleček iz svežih žajbljevih listov zavira čezmerno znojenje. V študiji, ki je vključevala bolnike z idiopatično hiperhidrozo (prekomernim znojenjem brez znanega vzroka), so bolnikom štiri tedne dajali ali 440 miligramov suhega izvlečka iz žajbljevih listov (ustreza 2,6 grama listov) na dan ali pa poparek iz 4,5 grama žajbljevih listov dnevno. V vsaki skupini je bilo 40 prostovoljcev. Po štirih tednih so ugotovili, da se je izločanje znoja zmanjšalo pri obeh skupinah, pri tisti, ki je uživala izvleček, nekoliko bolj kot pri skupini, ki je pila poparek. Uporaba pripravkov iz žajbljevih listov za zmanjšanje znojenja je v Sloveniji malo znana, učinkovitost pa je vprašljiva, saj je znojenje odvisno od številnih dejavnikov, na katere ne moremo vplivati s pitjem poparka iz žajbljevih listov. Pri grgranju, ki ga priporočajo ob vnetjih v ustih, pazimo, da si ne pripravimo preveč koncentriranega poparka, uporaba alkoholnih izvlečkov pa pri vneti sluznici v ustih in žrelu ni priporočljiva.