Zaradi latinskega imena (Crocus) jih mnogi namesto žafrani poznajo pod imenom krokusi.
Spomladi cvetoče žafrane sadimo sedaj jeseni pa vse do decembra oziroma dokler zemlja ne pomrzne. Žafrani so prvi znanilci pomladi, cvetijo februarja pa do aprila odvisno od sorte in vremenskih razmer. Najbolj poznani so beli, vijolično modri ter rumeni žafrani, zanimive so pa še druge sorte, ki imajo progaste cvetove (npr.sorta Pickwick) ali večbarvne cvetove (npr. sorta Sieberi Tricolor). Žafrane posadite v skupinah na trati ali v cvetlične grede, saj si tako pričaramo pravo cvetlično preprogo. Lepo pridejo do izraza tudi v cvetličnih loncih na terasi ali balkonu. Lahko jih sadimo samostojno ali v kombinaciji z drugimi spomladi cvetočimi čebulnicami. Pri mešanih saditvah smo pozorni na kombinacije barv. Tako naprimer kombiniramo rumene cvetoče žafrane z rumene cvetočimi tulipani ali krasno rumeno jarico Hyemalis ali s črno cvetočim tulipanom Black Hero, Vijočno cvetoče žafrane kombiniramo lahko z belo cvetočimi tulipani Mount Tacoma ali narciso Actaea.
Žafranom ustrezajo sončne lege, prenašajo pa tudi rahlo zasenčene predele. Sadimo jih 6 do 8 cm globoko, odvisno od sorte pa tudi velikosti čebulice. Med posameznimi čebulicami naj bo 10 cm razmaka, tako jim omogočimo optimalen prostor, ki omogoča žafranom razvoj in rast. V jeseni posajena korita in posode prezimijo v temnem ter pred zmrzaljo varnem prostoru. Tudi če so v koritih lahko prezimijo na prostem, vendar jih prekrijemo s smrekovimi vejami in korita dvignemo od tal (pod krita damo lesene deske ali stiropor). Na svetlo jih postavimo, ko poženejo listi.
Zrastejo 5 do 10 cm visoko. Če jih sadimo v korita in lonce jih čez zimo ne pozabite občasno zaliti. Čez celo rastno dobo jim omogočimo zmerno vlažnost, po začetku cvetenja pa jih tudi enkrat pognojimo.
Pravi žafran
Žafran, iz katerega se nabira znano začimbo je pravi žafran (Crocus sativus). Še danes nabirajo vratove prašnic ročno. Pravi žafran je začimba in naravno rumeno barvilo. Vsak cvet ima po tri prašnike. Dandanes ga gojijo še Španiji, Grčiji, Iranu in v Južni Ameriki.
Začimba je podobna suhim, izrazito rdeče-rjavim nitim, na voljo pa je tudi kot oranžno-rumen prah. Ima oster vonj in značilen grenko sladkast okus. Jedem daje poseben, neponovljiv, nekoliko grenak okus in izrazito rumeno barvo. Nepogrešljiv je v španski, italijanski in francoski kuhinji.
Zaradi majhnega pridelka in veliko dela, še danes velja za najdražjo začimbo na svetu. Že dolgo poznan je izrek »Drag kot žafran«.