Vpliv kemikalij na delovnem mestu na plodnost

V zadnjih desetletjih se v strokovni in laični javnosti vse več govori o številnih primerih neplodnosti, ki prizadene pare v reproduktivni dobi. Pojavi, ko mlad par niti po enem letu ali več rednih nezaščitenih spolnih odnosov še vedno ne more pričakovati naraščaja, so skrb vzbujajoči. Na strokovnem srečanju o kemijski varnosti in vplivu kemikalij iz industrije na okolje in zdravje so strokovnjaki med drugim pod drobnogled vzeli tudi vpliv kemikalij na delovnem mestu na plodnost. Medtem ko so spregovorili o temeljnih vzrokih neplodnosti, so se še posebej posvetili vprašanjem, povezanim z morebitnim škodljivim vplivom okoljskih toksinov in kemičnih substanc na kakovost semenske tekočine pri moškem in na hormonsko neravnovesje pri ženski.

Kdaj govorimo o neplodnosti

Po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije je neplodnost opredeljena kot bolezen reproduktivnega sistema, pri kateri po 12 mesecih rednih spolnih odnosov ne pride do zanositve.Ocene kažejo, da je po vsem svetu neplodnih 15–20 % parov.O obravnavi neplodnosti, raziskavah o vplivu kemičnih snovi na obolenje, sistematičnih preiskavah zapleta pri obeh spolih, zdravljenju in preventivnih ukrepih je na strokovnem srečanju spregovorila asist. dr. Tanja Burnik Papler, dr. med., s Kliničnega oddelka za reprodukcijo na Ginekološki kliniki UKC Ljubljana.

PREBERITE TUDI

To pojejte takoj, ko zbolite — znanost potrjuje, da boste skrajšali čas okrevanja

Kot je povedala, je pri obravnavi neplodnosti bistveno, da se obravnava par kot celota, saj so vzroki za neplodnost približno enakovredno porazdeljeni med oba spola. V 30 % najdejo vzrok pri ženski, v 30 % pri moškem, v 30 % pri obeh, 10 % primerov pa je takšnih, kjer ostane vzrok za neplodnost nepojasnjen. Najpogostejši vzrok za žensko neplodnost so motnje ovulacije, spremembe na jajcevodih, razvojne nepravilnosti maternice in endometrioza, za katero so značilne neželene spremembe, ki se pojavijo na sluznici maternice. Pri moških je najpogostejši vzrok za neplodnost slaba kakovost semenske tekočine.

Kemikalije na delovnem mestu in v okolju ter neplodnost

Dr. Tanja Burnik Papler je izpostavila, da so podatki različnih raziskav pokazali, da naj bi prevalenca neplodnosti naraščala tako v zahodnem svetu kot tudi v deželah v razvoju.

»Dejavniki, ki k temu prispevajo, še niso povsem opredeljeni, vendar v zadnjem desetletju se vsi vse bolj zavedamo morebitnega škodljivega vpliva okoljskih toksinov na posameznikovo plodnost. Odkritje ostankov škodljivih kemikalij v človeški krvi in foliklovi tekočini žensk, vključenih v postopke zunajtelesne oploditve, in semenski tekočini neplodnih moških je vodilo v temeljite raziskave o vplivu kemikalij na delovnem mestu na plodnost. V metaanalizi, ki jo je naredil nizozemski raziskovalec C. A. Snijder s sodelavci, so ugotavljali povezavo med izpostavljenostjo kemikalijam na delovnem mestu in časom, potrebnim, da je prišlo do zanositve. Ugotovili so, da izpostavljenost tako žensk kot moških pesticidom in svincu nedvomno podaljša čas do zanositve, medtem ko pri drugih kemikalijah (organska topila, kombinacija kemikalij) povezava ni bila tako nedvoumna. V drugih raziskavah se je denimo izkazalo, da je izpostavljenost moških organskim topilom povezana s spontanimi splavi, razvojnimi nepravilnostmi plodov in rakom v otroštvu. Možno je, da izpostavljenost povzroči genetsko okvaro spermijev, ki se nato prenese na potomce, ali pa kemične snovi v semenski tekočini neposredno delujejo toksično na jajčno celico in zarodek.«

Vpliv pesticidov na plodnost

Pomemben dejavnik pri ugotavljanju vzrokov za porast neplodnosti so vsekakor tudi pesticidi, katerih uporaba se je v zadnjih 40 letih povečala vsaj za trikrat. Ljudje smo jim v dnevnem življenju precej podvrženi; z njimi se srečujemo pri proizvodnji, uporabi v kmetijstvu, v gospodinjstvih in posredno prek hrane. Dr. Burnik Paplerjeva je povedala: »Pri moških, ki so bili pri delu izpostavljeni pesticidom, so ugotovili manjše število spermijev, njihovo slabšo gibljivost in morfologijo. Pri ženskah lahko pesticidi povzročijo hormonsko neravnovesje, neposredno okvaro jajčnih celic, motijo lahko oploditev jajčne celice in ugnezditev zarodka. Prav tako so ugotovili, da imajo nosečnice, ki so zaposlene v rastlinjakih in izpostavljene pesticidom, povečano tveganje za spontani splav v prvih treh mesecih nosečnosti.«

Hormonski motilci

Dr. Burnik Paplerjeva se je pri predstavitvi povezave neplodnosti in izpostavljenosti kemikalijam na delovnem mestu ustavila še pri endokrinih (hormonskih motilcih), o katerih je v zadnjih desetletjih precej govora. V skupino sintetičnih kemikalij, ki motijo endokrini sistem, sodijo npr. klorirani pesticidi (DDT, lindan, linuron, diuron, metoksiklor), industrijske kemikalije in njihovi stranski produkti (poliklorirani bifenili – PCB, polibromirani bifenili – PBB, dioksini, furani), sestavine plastike (bisfenol A-BPA – epoksi smole, ki se uporabljajo za zaščitno prevleko v konzervah, ftalati), goriva, ultravijolični filtri, zaviralci ognja (bromirani difenili, difeniletri), detergenti (alkilfenoli), humana in veterinarska zdravila (17α-etinilestradiol, DES), kozmetični preparati za osebno nego in številne druge kemikalije. Število različnih sintetičnih kemikalij iz leta v leto narašča.

O vplivu hormonskih motilcev na človeka in plodnost je povedala: »Endokrine motilce povezujejo z moško neplodnostjo in razvojnimi anomalijami urogenitalnega trakta pri moških, prav tako je bila ugotovljena tudi negativna korelacija med kakovostjo semena in koncentracijo metabolitov PCB v krvi in semenski tekočini. Pri ženskah, vključenih v postopke zunajtelesne oploditve, so ugotovili negativno povezavo med koncentracijo ftalatov in njihovih metabolitov v urinu, številom pridobljenih jajčnih celic, stopnjo oploditve in zanositve.«

O vedno večji in upravičeni skrbi zaradi zdravstvenih težav kot posledice prisotnosti hormonskih motilcev v okolju, hrani in industrijskih produktih je v okviru srečanja spregovorila tudi izr. prof. dr. Alenka Franko, dr. med., s Kliničnega inštituta za medicino dela, prometa in športa UKC Ljubljana. »Posledice endokrinih motilcev se pri ljudeh kažejo v oblikah, kot so razvojni, reproduktivni, nevrološki, kardiovaskularni in imunski učinki. Predvsem težke kovine (svinec, živo srebro, kadmij) so zelo razširjene v okolju; najdemo jih v zemlji, zraku, vodi, prehranski verigi in v proizvodnih izdelkih. Zaradi njihove dolge razpolovne dobe človeški organizem nima mehanizma za aktivno izločanje iz telesa, zato se ti elementi po absorpciji kopičijo v telesu. Svinec, živo srebro in kadmij naj bi povzročali oksidativni stres, ki je eden izmed patogenetskih mehanizmov za metabolične motnje (arterijska hipertenzija in diabetes).«

Obravnava neplodnega para

Pri soočanju z neplodnostjo se je razumljivo vprašati, kako se pravzaprav strokovnjaki lotevajo težave in kaj jih pri obravnavi para, ki poišče pomoč, navsezadnje sploh zanima. Prvi korak je seveda anamneza obeh partnerjev; pri ženskah jih zanimajo značilnosti menstrualnega cikla, morebitni predhodni posegi v trebušni votlini ali prebolela vnetja rodil, pri moških pa prebolele otroške bolezni, morebitni kirurški posegi v predelu spolovil (torzija moda, slabo spuščeno modo, tumorji mod), morebitna prebolela vnetja urogenitalnega trakta, jemanje zdravil. Pri obeh partnerjih jih zanimajo tudi različne življenjske razvade (alkohol, kajenje) in izpostavljenost škodljivim vplivom iz okolja.

Pri ženskah opravijo ginekološki pregled in vaginalno ultrazvočno preiskavo, na podlagi katere ugotavljajo razvojne nepravilnosti maternice, miome in morebitno patologijo jajcevodov, med drugim opravijo tudi test prehodnosti jajcevodov. Pri moškem opravijo spermiogram in ga v primeru, če je patološki, pošljejo na nadaljnje specialistične preglede.

Zdravljenje neplodnosti

Neplodnost zdravijo bodisi vzročno z zdravili (za spodbujanje ovulacije) ali pa kirurško, če zdravljenje z zdravili ni uspešno oz. ne najdejo vzroka za neplodnost. Par napotijo na postopke oploditve z biomedicinsko pomočjo, med katere sodijo intrauterina inseminacija in postopki zunajtelesne oploditve. Za povečanje njihovih uspešnosti morajo v enem ciklusu pridobiti večje število jajčnih celic, kar dosežejo s spodbujanjem jajčnikov.

Kakšna je preventiva

Dr. Tanja Burnik Papler je poudarila, da kljub različnim raziskavam na področju reproduktivne toksikologije še vedno ni popolnoma jasno, kakšen je vpliv kemikalij na posameznikovo plodnost. Večina raziskav je namreč narejena na živalskih modelih, rezultati raziskav na človeku pa so si nasprotujoči. Obstaja verjetnost, da predstavljajo neplodni pari subpopulacijo, ki je bolj občutljiva za kemikalije iz okolja, kot to velja za normalno plodne pare. Glede izvajanja ustreznih preventivnih ukrepov, če bi bili ti potrebni, je dr. Burnik Paplerjeva pojasnila, da je zelo pomembno najprej jasno opredeliti, kako in katere kemične snovi na delovnem mestu in v okolju dejansko zmanjšujejo plodnost posameznika.