Januar velja za »najbolj veganski mesec v letu«. Od leta 2014 namreč po vsem svetu v januarju poteka še posebej veliko akcij, katerih glavni namen je olajšati prehod na veganski življenjski slog tistim, ki so za to zainteresirani. Število udeležencev naj bi bilo letos rekordno – ponekod se omenja tudi številka 300.000. Akciji se pridružujejo tudi pri Slovenskem veganskem društvu. Sodelujoči bodo imeli tako mesec dni na voljo obilico brezplačnih receptov, nasvetov prostovoljcev ipd., organizirajo pa se tudi druženja, kuharske delavnice, pogostitve, nagradne igre in predavanja.


Veganuar

Od časovno omejenega izziva do dolgoročnih sprememb?

Pobudnika »veganuarja« (angleško Veganuary) sta bila sicer Jane Land in Matthew Glover. Glavni cilj projekta naj bi bil pokazati tistim, ki se doslej z veganstvom še niso pobliže srečali, da sprememba še zdaleč ni tako naporna, kot je morda videti na prvi pogled. Marsikdo, ki ga sicer zanima veganstvo, se namreč ustraši, da bo to pomenilo preveč odpovedovanja. Ob pomoči izkušenejših mentorjev pa lahko udeleženci in udeleženke tako spoznajo, da so tovrstne dileme povsem odveč – da je veganska prehrana lahko okusna in da ne zahteva nujno ogromno časa za pripravo. Hkrati pa dobijo sodelujoči še ogromno drugih praktičnih napotkov, odgovore na vsa morebitna vprašanja oziroma dileme itn. Čeprav izziv v osnovi nagovarja k temu, da bi tisti, ki še niso vegani, tovrstni življenjski slog preizkusili zgolj za določeno časovno obdobje, pa organizatorji seveda upajo, da bo večina vztrajala tudi po zaključenem izzivu – kar bo zaradi na novo osvojenega znanja in veščin seveda precej lažje.

Veganstvo v zadnjih letih v vse večjem porastu

Od leta 2014, ko je bil, kot že omenjeno, »vaganuar« prvič organiziran, zanimanje vsako leto eksponentno naraste. To pa je seveda skladno tudi s siceršnjim porastom števila veganov in vegank v družbi. Mnogi pri tem poudarjajo, da je veganstvo predvsem etična odločitev, povezana s pravicami živali. Kot dodatni prednosti odločitve za veganstvo pa se sicer pogosto omenjata tudi boljše zdravje in zaščita okolja. Ekipa raziskovalcev, ki jo je vodil Joseph Poore z Univerze Oxford, je denimo lani objavila študijo, v kateri so podali oceno, da bi bila količina toplogrednih plinov, povezanih za prehrano, za kar 49 odstotkov nižja, če bi vsi ljudje postali vegani. Hkrati bi to pomenilo 19 odstotkov manj vode za pridelavo prehrane in občutno zmanjšanje potrebne obdelovalne površine.

VEČ VSEBIN: