Globalno segrevanje je tema, ki je že dolgo na mizi, a vendar pravih rešitev še ni na spregled. Naš planet in njegovo ozračje se še vedno segrevata, napovedi za prihodnost pa niso rožnate. Leto 2020 je bilo eno izmed treh najtoplejših zabeleženih let, povprečna globalna temperatura pa se je v zadnjih sto letih povišala za kar 1,2 stopinje Celzija. Samo v zadnjem letu se je na Grenlandiji stopilo več kot 152 milijard ton ledu, v Sibiriji je bila temperatura za kar 5 stopinj Celzija višja od povprečja, skrajne vremenske razmere, ki so posledica globalnega segrevanja, pa so tako ali drugače prizadele več kot 50 milijonov ljudi po vsem svetu.
Vse več posameznikov se zaveda, da to, kako ljudje ravnamo s svojim planetom, ni prav. Na nevarne posledice globalnega segrevanja opozarja vedno več aktivistov, ki se trudijo, da bi vodilni akterji – tisti, katerih roke niso zvezane in bi dejansko lahko uvedli večje in vidnejše spremembe – uvideli, da noben denar ne more kupiti planeta B. Med mnogimi, ki so se pogumno odločili, da se bodo borili za naš planet, je tudi mlada Vanessa Nakate, 25-letna Ugandčanka, ki se že četrto leto zavzema za pravice našega planeta, opozarja na nevarnosti globalnega segrevanja in se trudi širiti zavest o nujno potrebnih spremembah, ki bi jih morali uvesti vsi.
Samoiniciativno dekle ni moglo sedeti križemrok
Vanessa Nakate se je rodila 15. novembra 1996 in odraščala v Kampali, 1,7-milijonskem glavnem mestu Ugande. Med odraščanjem se s problematiko globalnega segrevanja in podnebnih sprememb ni srečala, opazovala pa je delo svojega očeta, ki je bil predsednik ugandske podružnice Rotary kluba, neprofitne dobrodelne organizacije, ki združuje skupnosti z vseh celin ter vseh kultur in poklicev ter stremi k izboljšanju sveta. Tako imenovani rotarijci se trudijo za boljši jutri tako na lokalni kot globalni ravni, pomagajo na primer nahraniti lačne, zavzemajo se za mir, enakopravnost, izkoreninjenje rasizma … Vanessin oče se je skupaj z drugimi rotarijci lotil projekta Zelena misija, v okviru katerega so po Ugandi sadili drevesa, in ravno ta projekt je navdihnil mlado Vanesso, tik pred diplomo iz poslovne administracije na področju trženja, da se je začela zanimati za podnebne spremembe, njihove vzroke in posledice. »Spoznala sem, da so podnebne spremembe trenutno največja grožnja človeštvu. Dojela sem, da je vsak del moje države, Ugande, prizadet zaradi podnebne krize,« opiše izvlečke svojega raziskovanja, med katerim jo je spreletelo, da ne more le sedeti križemrok, temveč se je odločila nekaj ukreniti.
Naše preživetje je odvisno od zdravja okolja
Kljub temu da Afrika proizvede le od 2 do 3 odstotke svetovnih emisij ogljika, je ta celina najbolj občutljiva za podnebne spremembe, prebivalci pa že čutijo neprijetne in nevarne posledice. Problem so nepredvidljive in skrajne vremenske razmere ter najrazličnejše humanitarne krize kot njihova posledica, in dejstvo je, da so ukrepi nujno potrebni. Vanessa je pri zgolj 22 letih spoznala, da je od zdravja okolja odvisno tudi zdravje in navsezadnje življenje ljudi. Odločila se je, da okolje potrebuje njen glas, in začela proteste, ki opozarjajo na nevarne učinke podnebnih sprememb v Ugandi pa tudi drugod po Afriki. Protestov se ni bilo lahko lotiti, ker so nezakoniti, predvsem pa zaradi nerazumevanja okolice: »Moja družina ni razumela, kaj počnem. Večini mojih prijateljev se je moje početje zdelo zelo čudno.« Sprva je bila tako edina prisotna, a se ni vdala. Odločila se je, da težavo predstavi na primerih. V porečju Konga je na primer drugi največji deževni gozd na svetu, katerega neverjetna biotska raznovrstnost vključuje na tisoče rastlin in živali, nekatere izmed njih živijo le tu. »Ta gozd predstavlja Afriko in vso naravo, ki Afriko drži skupaj,« pove Vanessa ter omeni velik požar, ki je leta 2019 zajel prav ta gozd in o katerem se na globalni ravni ni veliko govorilo. »Ljudem sem želela pokazati, da se ne moremo boriti proti uničenju nečesa, o čemer ne govorimo in ne vemo ničesar,« opiše motive za svojo vztrajnost. Poudari, da je Uganda kot mnoge druge države močno odvisna od kmetijstva. Poplave, suše in druge posledice podnebnih sprememb uničujejo pridelke, cena hrane se nato dvigne, posledično pa med manj privilegiranimi zavladata huda kriza in lakota.
Nikoli ne smeš pustiti, da te potolčejo tisti, ki ne verjamejo vate!
Sprva je bila mlada protestnica deležna mnogih kritik in negativizma mimoidočih, ki niso verjeli, da lahko en posameznik doseže spremembe, obenem pa se niso zavedali, da bi lahko ustvarili močnejšo in glasnejšo skupino, če bi se Vanessi pridružili. »Grozno je, da obstajajo ljudje, ki verjamejo, da je podnebni aktivizem izguba časa. Ljudi moramo podučiti o podnebni krizi in jim povedati resnico, ki je nočejo slišati. Povedati jim moramo, da so podnebne spremembe še kako resnične in nevarne za vse nas!« pravi Vanessa in razočarano pove, da kljub protestom nobena afriška država ni razglasila podnebnih izrednih razmer, prav tako se zanjo ni zmenila vlada. Kljub temu je nadaljevala proteste in po dolgih mesecih le naletela na podobno misleče. Konec leta 2019 je bila povabljena na konferenco Združenih narodov o podnebnih spremembah, kjer je spoznala mnoge druge aktiviste z različnih koncev sveta.
Kamp Davos, sodelovanje z drugimi aktivisti in neprijetni incident
Januarja 2020 se je Vanessa skupaj s še dvajsetimi mladimi aktivisti z vsega sveta podpisala pod pismo, s katerim so želeli svetovna podjetja, banke in vlade prepričati, naj nemudoma prenehajo subvencionirati fosilna goriva. Zatem je bila ena izmed petih predstavnic, ki jih je znanstvena organizacija Arctic Basecamp povabila na kamp Davos v Švici, dogodek, na katerem so se izbrani mladi okoljski aktivisti pridružili znanstvenikom in svetovnim voditeljem na debatah o podnebnih spremembah. Po dogodku pa se je zgodil neprijeten incident. V prispevku, ki je opisoval dogajanje, je bila objavljena fotografija, s katere so temnopolto Vanesso Nakate odrezali. Ko je razočarana mlada aktivistka o tem javno spregovorila, se je sprožila jezna debata na družabnih omrežjih. Izkazalo se je, da temnopoltih aktivistov velikokrat ne jemljejo resno, in kar težko je verjeti, da se to dogaja v 21. stoletju. Vanessa je objavila videoposnetek, v katerem je spregovorila o tej problematiki – oglasilo se je namreč še veliko drugih temnopoltih ljudi s podobnimi izkušnjami. »Tega si ne zaslužimo. Afrika ima najmanj emisij ogljika, obenem pa nas je podnebna kriza najbolj prizadela. Če izbrišete naše glasove, ne boste ničesar spremenili. Če izbrišete naše zgodbe, ne boste ničesar spremenili,« je jasno in glasno povedala in znova dokazala, da zatiskanje oči nikakor ni rešitev.
In kar naenkrat ni bila več sama!
V tem času je na družabnih omrežjih končno pritegnila pozornost svojih vrstnikov, ki so se sčasoma začeli odzivati na njene pozive in pomagali opozarjati na stisko kongovskega deževnega gozda. »Četrtega februarja sem se namenila protestirati v Kampali in tam so me pričakali še drugi. Ljudje so se končno začeli pridruževati mojemu gibanju in se zavedati pomena podnebnih ukrepov. To je bil izjemen občutek!« se navdušeno spominja Vanessa. Poleti se je s pomočjo podpornikov lotila projekta Zelene šole, cilj katerega je, da šole v podeželskih skupnostih začnejo uporabljati obnovljive vire energije. Na ugandske šole so namestili solarne sisteme, poskrbeli za varčne štedilnike ipd. ter jih naredili do okolja prijaznejše. Tako je postala ena tistih, ki poleg opozarjanja na podnebne spremembe postrežejo tudi s praktičnimi rešitvami. V zadnjem letu je ustanovila afriško podružnico mednarodne mladinske organizacije Youth for the Future in lastno Rise up Climate Movement, katere namen je okrepiti glas afriških aktivistov. Danes v njej sodelujejo aktivisti iz več kot 10 afriških držav. Vanessa Nakate se je v zgolj dveh letih delovanja kljub mnogim izzivom uvrstila med najbolj vztrajne in zagrete okoljske aktiviste na svetu.