Pred izumom hlajenja so ruski kmetje uporabljali nenavadno metodo za ohranjanje svežega mleka: v vedra z mlekom so dajali žive rjave žabe (Rana temporaria). Ta praksa, zakoreninjena v ljudskem izročilu, je pritegnila znanstveno pozornost zaradi svojih potencialnih protimikrobnih lastnosti.
Leta 2012 so raziskovalci z Moskovske državne univerze odkrili številne protimikrobne peptide v kožnih izločkih ruske rjave žabe. Ti peptidi so izkazali učinkovitost proti bakterijam, kot sta Salmonella in Staphylococcus, pri čemer so bili primerljivi z nekaterimi predpisanimi antibiotiki.
Tradicionalna uporaba žab pri konzerviranju mleka se je verjetno razvila iz empiričnih opazovanj. Na podeželju so žabe lahko naključno skočile v posode z mlekom, njihova prisotnost pa bi lahko bila povezana z upočasnjenim kvarjenjem mleka. Sčasoma je ta naključna ugotovitev postala namerna tehnika konzerviranja.
Čeprav natančen izvor te prakse ostaja špekulativen, ponuja vpogled v preplet tradicionalnega znanja in naravnih pojavov. Sodobna znanost je osvetlila možne razloge za ta starodavni način konzerviranja, saj so bile protimikrobne lastnosti kožnih izločkov žab znanstveno potrjene.
Danes, z razvojem sodobnih načinov hlajenja in konzerviranja, takšne prakse niso več v uporabi. Vendar pa zgodovinska uporaba žab pri shranjevanju mleka predstavlja fascinanten primer, kako so tradicionalne družbe uporabljale naravne vire za reševanje vsakodnevnih izzivov.
