Prijava
Vse pogosteje se govori o tem, kako pomembna sta ponovna uporaba in recikliranje. Toda čeprav je ta pristop nedvomno koristen za okolje, včasih ni najboljši za naše zdravje. Ker je bila proizvodnja številnih izdelkov v preteklosti regulirana precej slabše, kot je danes, lahko nekateri predmeti vsebujejo nevarno visoke koncentracije škodljivih snovi. Med tovrstne predmete lahko spadajo tudi stare igrače …
Nevarne kemikalije odkrite v večini starih igrač
Raziskovalci z univerze v švedskem mestu Göteborg so v znanstveni reviji Journal of Hazardous Materials Advances pred nedavnim objavili študijo, ki nakazuje, da stare igrače niso nujno tako nedolžne, kot se morda zdi na prvi pogled. Pri tem ne gre samo za potencialne očitne nevarnosti, kot so razrahljani deli, ampak so lahko še precej bolj problematična tista tveganja, ki jih ne moremo zaznati s prostim očesom. Raziskovalci so analizirali zajetno količino starih igrač, izdelanih iz plastike. Kar v približno 84 odstotkih starih igrač so bile odkrite strupene snovi, ki lahko zavrejo otrokovo rast in razvoj ter ki lahko negativno vplivajo na njihove reproduktivne organe. Kemikalije, odkrite v starih igračah, lahko obenem poškodujejo DNK in povečajo tveganje za rakava obolenja.
Škodljive snovi v starih izdelkih kot ovira za krožno gospodarstvo
Navade povprečnega potrošnika so nedvomno izjemno obremenjujoče za okolje. Večina ljudi kupljenih izdelkov ne izrabi do konca, ampak jih že kmalu po nakupu zamenja z novimi, navidezno boljšimi. To se pogosto dogaja s tehnologijo, saj so številni ljudje prepričani, da morajo imeti najnovejši model na trgu, pa tudi z oblačili in nepreštevno množico drugih izdelkov, med katere spadajo tudi igrače. Povprečen otrok ima precej več igrač, kot jih v resnici uporablja za igro. Zavržene igrače tako predstavljajo vse prej kot zanemarljiv delež nepotrebnih (plastičnih) odpadkov. Zaradi opisanih navad sodobnih potrošnikov je Evropski parlament leta 2021 sprejel akcijski načrt za spodbujanje krožnega gospodarstva. Načrt je namenjen spodbujanju ponovne uporabe, popravil izdelkov in recikliranja. Čeprav se zdi tovrsten pristop v teoriji odličen, je potrebna pazljivost. Kot pričajo izsledki uvodoma opisane raziskave in podobnih študij, bi morale tovrstne strategije vključevati tudi razmislek o tem, kateri izdelki so v resnici primerni za ponovno uporabo.
Ali so novejše igrače resnično varnejše?
Med nevarnimi kemikalijami, ki so jih v starih igračah odkrili raziskovalci z göteborške univerze, so bili tudi ftalati in kratkoverižni klorirani parafini. Pomenljiva je bila primerjava starih in novih igrač. Kot omenjeno, so bile potencialno nevarne snovi odkrite v večini starih igrač oziroma v približno 84 odstotkih vseh starih igrač, ki so bile vključene v analizo. Primerjava je razkrila, da so tudi novejše igrače pogosto vse prej kot zdravju prijazne, vendar je bil delež problematičnih igrač v tej kategoriji vendarle bistveno manjši. Količina potencialno nevarnih kemikalij, ki je presegala zakonsko določeno mejo, je bila namreč odkrita v približno 30 odstotkih novih igrač.
Ogromna odstopanja od trenutno veljavnih določil za zagotavljanje varnosti igrač
Med najbolj problematičnimi starimi igračami so bile stare plastične žoge. V kar nekaj žogah iz te kategorije je bila namreč odkrita koncentracija ftalatov, ki je presegala 40 odstotkov celotne teže žoge. Gre za količino, ki je kar 400-krat večja od zakonsko dovoljene količine, opredeljene v Uredbi o varnosti igrač, ki velja na območju Evropske unije. V skladu s trenutnimi določili količina ftalatov ne sme presegati 0,1 odstotka celotne teže igrače. Količina kratkoverižnih kloriranih parafinov pa ne sme biti večja od 0,15 odstotka teže igrače. Strategije za prehod h krožnemu gospodarstvu bodo morale torej vključevati tudi rešitev za izdelke, pri katerih bi lahko ponovna uporaba povzročila bistveno več škode kot koristi.
Preberite tudi: Deček skoraj oslepel zaradi kopalne igračke
