Prijava
Pred nedavnim se je razširila novica o aretaciji Colina Davisa, profesorja psihologije, ki poučuje na Univerzi v Bristolu v Veliki Britaniji. Skupaj s še sedmimi drugimi aktivisti je bil namreč zaloten pri ustvarjanju grafitov, in sicer je šlo za grafite, ki so prinašali sporočila o resnosti podnebnih sprememb. Profesor Davis svoje početje utemeljuje z besedami, da vladajoči politiki vsakič znova dokazujejo, da niso pripravljeni prisluhniti poročilom strokovnjakom – in da bodo morda vendarle prisluhnili strokovnjakom, ki prekršijo zakon prav zato, da bi bili končno slišani.
Obup med številnimi okoljevarstveniki naj bi vse bolj naraščal
Britanskega profesorja in okoljskega aktivista so sicer medtem že izpustili, vendar mu še vedno grozi obtožnica. Sam sicer začasnega bivanja za zapahi ni dojemal kot katastrofo. Povedal je, da je bilo precej mirno, še posebej brez interneta oziroma stalnih elektronskih sporočil, kar je bilo zelo osvobajajoče. Seveda pa cilj njegovega dejanja ni bil pobeg od vsakodnevnega stresa, ampak je šlo za poskus posredovanja precej resnejšega sporočila. Po mnenju Colina Davisa naj bi se med okoljevarstveniki v zadnjem času širil obup, saj njihovi pozivi k spremembam vsakič znova naletijo na gluha ušesa.
Koliko moči imajo zares politiki, ko jim nasproti stojijo velike korporacije?
Tudi Davis je pred tem poskusil z mnogimi konvencionalnimi metodami – z glasovanjem na volitvah, s podpisovanjem peticij, pisanjem pisem, udeleževanjem protestov, z donacijami okoljevarstvenim organizacijam, z deljenjem letakov, s pogovarjanjem z ljudmi o podnebnih spremembah ipd. Vendar pa je postopoma spoznaval, da ni več veliko časa za to, da se politiki zganejo – oziroma da navsezadnje niti ne gre za politiko, ampak za problem gospodarstva. Po mnenju profesorja Davisa tako težava ni toliko v tem, katera politična stranka ima trenutno največ moči, ampak v tem, da imajo podjetja, ki trgujejo s fosilnimi gorivi, vedno moč.
Aktivistična skupina poskuša pritegniti pozornost z nenasilno državljansko nepokorščino
Colin Davis je sicer pripadnik skupine Upor proti izumrtju (»Extinction Rebellion«), ki poskuša z nenasilnimi dejanji državljanske nepokorščine usmeriti pozornost javnosti k podnebnim spremembam. Kot pojasnjuje Davis, uporabljajo metode, ki so v preteklosti med drugim že delovale pri Gandiju, Martinu Luthru Kingu in pri sufražetkah. Čeprav nimajo nikakršnega zagotovila, da jim bo zares uspelo sprožiti večje gibanje, pa menijo, da je to edina opcija, ki jim še ostane. Večina kolegov na univerzi naj bi sicer podpirala Davisa, pozitiven odziv pa je dobil tudi od mnogih drugih posameznikov. Svoje početje je sicer utemeljil tudi z besedami, da je mogoče barve s stene odstraniti precej lažje kot presežne količine ogljikovega dioksida iz ozračja …
