Učenci, ki obiskujejo šolo v irskem mestu Cork, so lahko decembra za en mesec popolnoma pozabili na klasične domače naloge. Vendar pa to še ne pomeni, da niso imeli v prostem času nikakršnih zadolžitev. Šola se je namreč odločila, da za en mesec ukine običajne domače naloge in jih nadomesti z dobrimi oziroma prijaznimi deli. Kako je bil videti ta eksperiment? Je taktika zares smiselna ali je bolje vztrajati pri preverjenih učnih metodah, ki se strogo nanašajo na šolsko snov?
Šola, kjer december brez domačih nalog počasi prerašča v tradicijo
Gre za irsko šolo, kjer so se že tretji december zapovrstjo odločili, da bo ta mesec nekoliko poseben. Predlani so se na primer učenci namesto v pisanju domačih nalog decembra preizkušali v hvaležnosti, tokrat pa je prišla na vrsto prijaznost. Učitelji so jih tako ves mesec spodbujali k drobnim prijaznostim, ki so jih učenci vsakodnevno zapisovali v svoj »dnevnik prijaznosti«. Osnovnošolci so lahko izbrali poljubna dobra dela, v šoli pa so jim ponudili tudi nekaj idej, s čim vse lahko v tem mesecu razveseljujejo ljudi okoli sebe.
Prijaznost do sebe je enako pomembna kot prijaznost do drugih
Eden izmed predlogov je bil, naj učenci obiščejo osebo, ki je osamljena, ali jo pokličejo in ji s tem polepšajo dan. Med idejami, kako širiti prijaznost, je bila tudi ta, naj poskušajo učenci del časa, ki bi ga sicer porabili za domače naloge, posvetiti temu, da poskrbijo za gospodinjsko opravilo, ki sicer ni njihova zadolžitev. Ob tem pa so bili učenci spodbujeni tudi k temu, da poskušajo biti prijaznejši do sebe. Tako so jim v šoli svetovali, naj en dan v tednu posvetijo intenzivnejši skrbi za lastno počutje, na primer s posvečanjem časa aktivnosti, ki jo imajo še posebej radi.
Dobra dela kot nekaj, kar naj bi počeli vsak dan, ne le decembra
Med tem projektom so imeli učenci namesto domačih nalog še eno zadolžitev – na listke so morali namreč zapisovati prijazne komentarje o svojih sošolcih. Te listke so metali v posebno škatlo, nato pa so jih vsak petek skupaj prebrali naglas.
Začasna ukinitev domačih nalog, za katero so se odločili v irski šoli, je bila v osnovi namenjena temu, da otroci spoznajo, da bistvo božiča ni v darilih oziroma v materialnih dobrinah, ampak v prijaznosti in razdajanju. Seveda pa so si v vodstvu šole želeli, da učenci to sporočilo aplicirajo tudi na svoj vsakdan nasploh, ne le na praznični čas.
Kar dajemo, to prejemamo – pomembna lekcija oz. popotnica za življenje
Nekaterim se zdijo takšne učne metode nesmiselne in menijo, da bi se morali v šolah držati klasičnega učnega programa. Vendar pa številne raziskave kažejo, da je lahko takšna »vzgoja za življenje« vsaj enako koristna, če ne celo koristnejša od usvajanja tipičnega šolskega znanja. Ko smo prijazni, to nima zgolj pozitivnega vpliva na osebo, za katero naredimo nekaj dobrega, ampak lahko s tem seveda pomagamo tudi sebi.
Če nekomu priskočimo na pomoč, ne da bi pri tem pričakovali kakršno koli povračilo, se namreč naučimo obvladovati lastne sebične vzgibe, kar nas na dolgi rok naredi srečnejše. Bolj zgodaj ko otroci spoznajo te občutke, bolje je – tako zanje kot za družbo v celoti. Prijaznost lahko pomaga celo pri zmanjševanju nevarnosti za depresijo. Ob nesebični pomoči sočloveku pride praviloma do sproščanja endorfinov v telesu, kar povečuje občutek zadovoljstva, obenem pa endorfini delujejo celo kot popolnoma naravni zaviralci bolečine. Za povrh so ljudje, ki si večkrat vzamejo čas za to, da naredijo nekaj dobrega za druge, bolj hvaležni za to, kar imajo.
Preberite tudi: Šole preizkušajo meditacijo namesto kaznovanja