V hladnih mesecih si želimo toplote, zato ne maramo odpirati oken. Ker je to sezona ogrevanja, ki ne nazadnje ni poceni, se zapiramo tudi zaradi varčevanja z energijo. Vendar je zračenje zaradi zdravja nujno, s sodobnimi rešitvami pa lahko pri njem ohranimo toploto in tudi privarčujemo.
Običajno pravimo, da dihamo zrak. Če smo bolj natančni, pa potrebujemo ljudje za svoje življenje le petino tistega, kar sestavlja zrak. Potreben je kisik, ki ga z dihanjem porabljamo, z izdihanim zrakom pa ga v prostorih nadomešča ogljikov dioksid. Kisik se v našem domu ne proizvaja (tistih nekaj lončnic v vaši dnevni sobi ga niti slučajno ne proizvede dovolj), zato ga moramo dovajati iz zunanjega okolja. Izmenjava zraka je torej nujna, saj prav vsaka celica našega telesa potrebuje kisik.
Kadar je zrak slab oziroma iztrošen, se hitro pojavita slabo počutje in glavobol, težave imamo s koncentracijo in razmišljanjem, ob skrajnem pomanjkanju pa se seveda začnemo dušiti. Slab zrak, v katerem je preveč ogljikovega dioksida ter premalo kisika, pa nas na žalost ne opomni nase z vonjem.
Kaj vse je v domačem zraku?
Poleg klasičnih sestavin čistega zraka so v našem domu prisotne še druge, nevidne sestavine zraka, ki so pogosto škodljive. Če doma ne zračimo, je lahko zrak v njem hitro celo bolj onesnažen od zunanjega zraka v mestu. Kako je to mogoče? Onesnaževalci se izločajo iz gradbenih materialov, stenskih in talnih oblog, pohištva, osvežilcev zraka, kaminov in peči, barv in lakov, čistil, kozmetičnih sredstev, plišastih igrač in podobno. Pomisliti je treba tudi na prah, ki vsebuje različne mikroskopske delce, tudi tiste, ki povzročajo alergije (na primer cvetni prah).
Notranji zrak je poln zdravju nevarnih kemikalij, ker sodobni ljudje večino časa preživimo v zaprtih prostorih, pa je to še kako problematično. Če pomislimo na dejstvo, da se v zaprtih prostorih hitro začne nabirati tudi vlaga, da se v njih odlično razmnožuje plesen, da se razmnožujejo pršice, da vanje različni ljudje prinašamo tudi različne viruse ter bakterije, je hitro jasno, da so tovrstni prostori nevarni.
Pozimi je dodatna težava v tem, da je zrak bolj suh kot poleti, v ogrevanih prostorih celo do te mere, da marsikdo uporablja vlažilnik zraka. Suh zrak namreč slabo vpliva na sluznico ter je zaradi »praskanja« neprijeten za celotna dihala, od nosu do pljuč. Hitro se lahko pojavijo tudi težave s suho kožo.
Pravilniki niso kar tako
Tako zaradi iztrošenja zraka z dihanjem kot notranjih onesnaževalcev je prezračevanje stavb določeno celo s Pravilnikom o prezračevanju in klimatizaciji stavb, kjer sta kot možnost navedeni dve različici. Prva je naravno prezračevanje, pri katerem se izkoriščajo naravne fizikalne lastnosti zraka pri različnih temperaturah – to poteka skozi odprta okna, vrata, pa tudi skozi prezračevalne odprtine. Druga pa je mehansko prezračevanje, kjer se izmenjava zraka z zunanjim doseže z mehansko napravo.
Poleg predpisa o nujnem zagotavljanju prezračevanja pa je treba ob načrtovanju ter gradnji stavb upoštevati še enega: predpis o zagotavljanju naravne svetlobe. Pomanjkanje zraka in pomanjkanje naravne svetlobe namreč v kombinaciji še bolj vplivata na nas. Če bi bila zadeva povsem nedolžna, je gotovo ne bi bilo treba zakonsko regulirati, kajne?
Seveda vam niti velika panoramska okna, niti strešna okna, niti klimatska naprava in prezračevalni sistemi ne morejo pomagati, če ne odstrete senčil in ne odprete oken ali vključite zračenja. Kar se tega tiče, je zdravje vas in vaše družine v vaših rokah.
Kako naj zračimo?
Če se odločite za naravno prezračevanje, je najbolje večkrat na dan odpreti okna in vrata, da se za krajši čas ustvari nekaj prepiha. Kadar je zunaj zelo mrzlo, bo že pet minut zadostovalo – če odprete okna na stežaj, ne pa zgolj na V; ali pa odprite eno klasično okno in eno strešno okno. Najbolj smiselno je, da vsak prostor prezračimo po uporabi. Če je bilo čez noč zaprto, odprite okno v spalnici zjutraj. Kuhinjo prezračite po tem, ko ste v njej pripravljali obed. Kopalnico po prhanju.
V bivalnih in delovnih prostorih je treba zračiti večkrat. Kadar jih uporablja manjše število ljudi, odprite okna približno na tri ure, vendar le za nekaj minut. Tako bo prišel v prostor svež kisik, temperatura pa ne bo padla več kot za kakšno stopinjo. Prostore, ki jih uporablja mnogo ljudi, na primer šolske učilnice, pa bi morali zračiti še pogosteje. Ne nazadnje se v njih podiha več kisika, temperatura se zaradi telesne toplote hitreje dvigne, pa tudi vonj lahko postane zaradi znojenja neprijeten.
Uporaba prezračevalnih naprav
Še pred kakšnim desetletjem so imeli pri nas sisteme za reguliranje zraka predvsem v poslovnih stavbah, industrijskih in obrtnih prostorih ter v komercialnih stavbah. Danes pa klimatske naprave, ki skrbijo tako za ogrevanje ali ohlajanje zraka ter tudi njegovo izmenjavo ter filtriranje, niso več prav nič posebnega. Vendar pa klimatske naprave v svojem bistvu niso namenjene zračenju. Za to se danes tudi v stanovanjskih prostorih uporabljajo tako imenovani rekuperatorji, ki skrbijo za zračenje z ohranjanjem toplote.
Klasični prezračevalni sistemi, ki temeljijo na ventilaciji, so danes učinkovito nadgrajeni. Vključujejo senzorje, ki skrbijo za merjenje vlage in temperature, delujejo tiho, njihovo upravljanje pa je preprosto oziroma jih je mogoče programirati ali celo upravljati na daljavo. Še korak dlje pa predstavljajo rekuperatorji. To so prezračevalni sistemi, kjer se toplota »rekuperira« oziroma ohranja – toplota odtočnega zraka se uporablja za segrevanje svežega zraka.
Tovrstni prezračevalni sistemi, ki so primerni tako za novogradnje kot za montažo v že obstoječe objekte, nam torej zagotavljajo popolno zračenje ob nizki porabi energije in skorajda brez toplotnih izgub, uporabljamo pa jih lahko v vseh letnih časih. Ker prezračevalni sistemi z vračanjem toplote skrbijo za eko bivanje, so vam zanje na voljo tudi sredstva Eko sklada.
Prezračevalni sistemi imajo pred klasičnim zračenjem z odpiranjem oken še eno prednost: vanje so vgrajeni filtri. V zimskem času, ko je zrak v mestih poln trdih delcev, si lahko z njimi zagotovite, da bo v vaš dom pritekel čist zrak. Prav tako pa je filtracija odlična pri alergikih – tudi cvetni prah in podobni alergeni se lahko zadržijo.
Ne pristanite na zaprta okna
Sodobne hiše, ki se rade ponašajo z oznakami, kot sta »nizkoenergijska« ali »pasivna«, imajo učinkovite sodobne načine ogrevanja ter zračenja. V tujini se zato pojavljajo tudi stavbe, v katerih zaradi mehanskega ustvarjanja primerne mikroklime v prostorih ni mogoče več odpirati oken. Pa to ne velja le za hotele in poslovne stavbe, temveč tudi za stanovanjske prostore.
Res je, da zaradi samega zračenja oken ni treba več odpirati, vendar na vedno zaprta okna ni najbolj smiselno pristati. Okna boste še vedno radi kdaj odprli zaradi stika z zunanjim svetom, saj je prijetno pomoliti nos iz sobe, nastaviti obraz pihanju sapice in soncu, prisluhniti vrvežu z ulice ali pticam. Prav tako je treba okna čistiti, zunanjih stekel pa brez odpiranja (razen v pritličju) ni mogoče obrisati. In potem je tu še en razlog: okno je lahko v primeru nevarnosti tudi zasilni izhod (ne da bi razbili steklo).
Nadihajte se!
Ste pozimi pogosto bolj utrujeni in zaspani kot sicer? Morda je razlog prav v tem, da vaše telo ne dobi dovolj kisika. Dobro prezračite svoj dom in delovni prostor, še bolje pa bo, če boste svojo kri s kisikom obogatili tudi na druge načine. Kadar zunanji zrak ni pretirano onesnažen, se odpravite na sprehod ali pa se odpeljite proč od mesta in se sprehodite po podeželju. Privoščite si tudi nekaj telesne aktivnosti, na primer tek na smučeh. Telesna aktivnost pospeši bitje srca in poveča količino vdihanega zraka, torej se naše telo bolj napolni s kisikom. Ker se hkrati intenzivno izločajo tudi hormoni, se po vadbi ne boste počutili niti malo utrujene, temveč ravno nasprotno: vaše telo bo nadihano in polno energije.
