Že kar nekaj časa se govori o tem, da lahko že v bližnji prihodnosti pričakujemo drastično povečanje števila t. i. podnebnih beguncev, torej ljudi, ki iščejo pribežališče pred posledicami podnebnih sprememb. Ko se govori o podnebnih beguncih, večina najprej pomisli na prebivalce revnejših držav, toda kot so razkrili rezultati ankete, ki jih je pred nedavnim objavila agencija za tržne raziskave Ipsos, se tovrstne usode boji tudi vedno več Evropejcev. Kar 70 odstotkov vseh vprašanih je odgovorilo, da pričakujejo, da bodo imele podnebne spremembe v naslednjih 10 letih zelo izrazit vpliv na območje, kjer živijo.
V anketi sodelovali prebivalci 31 držav z vsega sveta
Rezultati ankete so bili objavljeni tik pred začetkom podnebnim spremembam posvečene konference Združenih narodov COP28, ki je potekala v Dubaju in ki so se je udeležili predstavniki 167 držav. V raziskavi je sodelovalo 24.000 oseb. Šlo je za prebivalce 31 različnih držav, med katerimi je bilo tudi več evropskih držav, in sicer Belgija, Francija, Nemčija, Velika Britanija, Madžarska, Irska, Italija, Nizozemska, Poljska, Španija, Švedska in – deloma evropska – Turčija.
Izrazite negativne posledice že občutita skoraj dve petini vprašanih
Skoraj 60 odstotkov vseh anketirancev je odgovorilo, da že občutijo zelo izrazite posledice podnebnih sprememb, pri čemer pa se je odstotek od države do države precej razlikoval. Med evropskimi državami je na vrhu Turčija. Kar 79 Turkov je namreč odgovorilo, da so posledice podnebnih sprememb zelo resne. Sledita Italija in Španija. Negativne posledice podnebnih sprememb je kot zelo resne ocenilo približno 66 odstotkov Špancev in Italijanov.
Najmanj sprememb opažajo v Veliki Britaniji in na Švedskem
Anketa je razkrila, da velik del Evropejcev že občuti precej resne negativne posledice podnebnih sprememb. Vsaj za zdaj so učinki po oceni prebivalcev najmanj izraziti v Veliki Britaniji in na Švedskem. To sta bili edini evropski državi, v katerih sta manj kot dve petini vprašanih ocenili, da so posledice podnebnih sprememb zelo resne – v Veliki Britaniji 34 odstotkov, na Švedskem pa 24 odstotkov sodelujočih v anketi.
Ogromno Evropejcev pričakuje, da se bodo morali zaradi podnebnih sprememb seliti
Z anketo se ni preverjalo samo dojemanje trenutnega stanja, ampak tudi pričakovanja, povezana s prihodnostjo. Kot omenjeno, se tudi veliko Evropejcev boji, da se bo v bližnji prihodnosti stanje na območju, kjer živijo, močno spremenilo. Številni izmed njih verjamejo, da se bodo morali tudi sami že kmalu, morda že v naslednjem desetletju sprijazniti z usodo podnebnih beguncev. Turčija se je znašla na prvem mestu tudi v globalnem merilu, saj kar 68 odstotkov Turkov pričakuje, da se bodo v naslednjih 25 letih pridružili podnebnim beguncem. Sledi Brazilija, kjer je 61 odstotkov vprašanih odgovorilo, da verjamejo, da območje, kjer živijo trenutno, čez 25 let ne bo več primerno za bivanje.
Tega, da bi postali podnebni begunci, se najmanj bojijo v Veliki Britaniji, na Poljskem, Švedskem in v Nemčiji. Na vprašanje, ali pričakujejo, da se bodo morali zaradi podnebnih sprememb seliti, je pritrdilno odgovorila manj kot četrtina vprašanih iz omenjenih držav.
Nezadovoljstvo zaradi pomanjkanja informacij
Anketa je preverjala tudi informiranost prebivalstva oziroma dojemanje dela vlade v povezavi z zagotavljanjem potrebnih informacij. Izkazalo se je, da so v povprečju tudi Evropejci vse prej kot zadovoljni s trenutnim stanjem. Posebno izrazito nezadovoljstvo so izrazili v Španiji, na Poljskem, v Turčiji in v Italiji. Več kot 70 odstotkov anketirancev iz omenjenih držav je namreč odgovorilo, da njihove vlade ne naredijo dovolj za obveščanje javnosti o resnosti podnebnih sprememb.
Številni Evropejci zelo kritični do dela svoje vlade
Nezadovoljstvo pa ni bilo povezano samo z zagotavljanjem informacij, ampak tudi s konkretnimi ukrepi. Samo 36 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da so ukrepi, ki jih njihova vlada izvaja za zajezitev podnebnih sprememb, zadostni. V Evropi so z delovanjem svoje vlade najmanj zadovoljni Belgijci. Ukrepe je kot zadostne ocenilo samo 22 odstotkov Belgijcev. Sledijo Turčija, Francija in Poljska, kjer je z ukrepi zadovoljnih 23 odstotkov prebivalcev. Najbolje se je odrezala nizozemska vlada, katere ukrepe je kot zadostne ocenilo 44 odstotkov Nizozemcev.
