Še posebej v zimskih mesecih je topinambur še kako dobrodošla sveža zelenjava, saj ga lahko izkopljemo in si pripravimo njegove sveže gomolje. Topinambur poznamo tudi pod drugimi imeni, kot so na primer ameriški krompir, gomoljasta sončnica, jeruzalemska artičoka ali pa laška repa. Topinambur ni kakšna nova rastlina, v naših krajih je že dolgo poznana, le razširjena ni več tako, kot je nekoč bila. Sicer pa je njegova domovina Mehika.


Topinambur cvet

Preizkusite topinambur

Topinambur je trajnica, ki ima zelo razvite korenine v obliki nepravilnih gomoljev. Po tem se bistveno razlikuje od krompirja, saj ima slednji odebeljeno steblo oziroma razvije svoje gomolje na podzemnem stolonu. Topinambur v višino zraste do 3 metre. Ima velike liste, ki so dolgi od 10 do 15 cm ter široki od 5 do 10 cm. Z lepimi rumenimi cvetovi, ki nekoliko spominjajo na sončnico, nas razveseli v avgustu. Zaradi svoje višine in tudi zato, ker je topinambur trajna rastlina, priporočam, da jo sadite ob robu vrta, kjer ne bo v napoto pri načrtovanju gredic z vrtninami. Vsekakor pa tudi priporočam, da topinambur, preden ga nasadite, poizkusite v kulinariki, če vam njegov okus pravzaprav ustreza. Če vam okus ne ustreza in si ga kljub temu nasadite v vrtu, lahko ta sicer koristna in priljubljena rastlina postane velika težava. Topinambur se nam bo namreč, če ne bomo uporabljali gomoljev, preveč razraščal. To pa lahko postane težava, saj se bomo topinamburja v takem primeru le stežka znebili.

Gojenje topinamburja

Topinambur razmnožujemo z gomolji, ki smo jih pridelali prejšnje leto ali pa jih kupimo. Gomolji topinamburja so dolgi 5 do 10 cm in imajo v premeru 4 cm. Večinoma so zelo grčasti, bele ali vijoličaste barve. Topinambur za rast potrebuje peščena, dobro gnojena tla z vrednostjo pH med 6 in 7. Sadimo ga aprila na globino 15 cm. Med vrstami naj bo 90 cm, v vrsti pa 30 cm razmika. Že prvo leto po sajenju se rastline močno razrastejo in v tleh razvijejo veliko gomoljev. Za večletno pridelovanje na istem mestu je dovolj, da pustimo v tleh le nekaj drobnih gomoljev, iz katerih na gosto poženejo novi poganjki. Posevek okopavamo in osipamo podobno kot krompir. Rastline nam zaradi vetra tudi rade polegajo, zato je priporočljivo, da jih vežemo ob oporo. Z osipanjem dosežemo, da rastlina razvije gomolje tik pod talno površino, zaradi česar jih je lažje izkopati. Jeseni rastlino porežemo, gomolje pa pustimo kar v zemlji.

Topinambur

Izkopavanje in skladiščenje

Gomolje kopljemo v jeseni, jemo jih lahko surove, kuhane in pečene. Razlika med gomolji krompirja in topinamburja je tudi v tem, da je v gomoljih krompirja glavna sestavina škrob, pri gomoljih topinamburja pa je to inulin. Gomolje topinamburja izkopavamo tudi čez zimo po potrebi, saj so zelo odporni proti mrazu. Dokler zemlja ne pomrzne, lahko topinambur brez težav postopoma izkopavamo. Da pa gomolji vseeno ne zmrznejo, tla zastremo s slamo, listjem … Pridelek postopoma izkopavamo od oktobra do marca. Gomoljev topinamburja ne moremo dolgo skladiščiti, kot to lahko naredimo z gomolji krompirja. Skladiščimo ga lahko le krajši čas v pesku.


Topinambur je zelo uporabna rastlina

Ko izkopljemo gomolje, jih čim prej porabimo, saj hitro izgubljajo barvo, se nagubajo in zmehčajo. Po izkopu jih operemo, odrežemo oziroma ostrgamo odvečne izrastke in potemnela mesta. Gomolje damo v vodo, ki smo ji prej dodali limonin sok, s tem dosežemo, da počasneje spremenijo barvo. Kuhamo ga na sopari, v slani vodi, dušimo v mleku, dokler se ne zmehčajo. Kuhamo in pečemo ga enako kot krompir, lahko pa pripravimo tudi okusno juho. Uporabljamo ga v zelenjavni juhi ali pa kot dodatek k pečenki, iz njega naredimo kremno juho, pire ali solato. Če topinamburja še nimate in ste se navdušili nad mislijo, da bi imeli pozimi svež pridelek, je spomladi čas za sajenje.

Gomolj topinamburja

Sestava topinamburja

Gomolji topinamburja vsebujejo 30 % ogljikovih hidratov, 60 % inulina, do 15 % beljakovin, nekaj maščob in balastnih snovi, provitamin A in D, vitamine B1, B2, malo vitamina C, od rudninskih snovi pa železo, kalij in fosfor. V današnjem času pridobiva topinambur pomen ravno zaradi vsebnosti inulina. Zaradi inulina se namreč gomolje topinamburja priporoča v prehrani sladkornih bolnikov. Tudi v Sloveniji, tako kot po vsej Evropi, vedno več ljudi sodi v skupine, ki jih ogroža diabetes, zaradi svojega nezdravega načina življenja in prevelike telesne teže. Tako je priporočljivo vsaj nekaj krompirja v prehrani zamenjati s topinamburjem. Iz topinamburja lahko pripravimo mnogo okusnih jedi.

Uporaba v kulinariki

Tokrat vam predstavljamo nekaj receptov, kako si iz topinamburja pripravimo jedi za zdravstvene težave. Tako poznamo topinamburjevo juho, ki se jo priporoča ljudem s sladkorno boleznijo, kardiovaskularnimi in črevesnimi boleznimi, ter topinamburjevo solato, ki se jo ravno tako kot topinamburjevo juho priporoča ljudem s sladkorno boleznijo, kardiovaskularnimi in črevesnimi boleznimi, poleg tega pa še za izboljšanje odpornosti organizma.

Juha iz topinamburja

Topinambujeva juha/kremna juha

Potrebujemo:


  • 200 g gomoljev topinamburja,
  • 0,5 l vode,
  • ščepec bio začimbne mešanice.

Priprava: Gomolje topinamburja operemo, olupimo ter razrežemo na kocke. V vodi kuhamo, dokler se koščki ne zmehčajo. Nato lahko juho zmešamo tudi s paličnim mešalnikom, da dobimo kremno juho. Dodamo bio začimbno mešanico oz. nekaj peteršilja, timijana, koromača, kumine.

Uporaba: Uživamo sveže pripravljeno juho po želji, kot samostojno jed ali del obroka.

Topinamburjeva osvežilna solata

Potrebujemo:

  • 200 g gomoljev topinamburja,
  • olje (če vam ustreza bučno, sicer olivno),
  • sol ali bio mešanica začimb peteršilj, timijan, kumina.

Priprava: Gomolje topinamburja skuhamo in olupimo. Zrežemo na tanke kolutke, rezine. Začinimo in pokapamo z oljem.


Uporaba: Uživamo vsak dan en mesec za izboljšanje odpornosti organizma.