Prepričanje, da so omega-3-maščobne kisline prisotne predvsem v živilih živalskega izvora, je zelo pogosto. Vendar lahko omenjene maščobne kisline v resnici najdemo tudi v številnih rastlinskih živilih – in to ne le v različnih vrstah oreščkov in semen. Med rastline, bogate z omega-3-maščobnimi kislinami, tako spada celo navadni tolščak, ki je pogosto po krivem dojet kot plevel. Če boste svoj jedilnik občasno popestrili s tolščakom, se boste torej lažje približali priporočenemu dnevnemu vnosu omega-3-maščobnih kislin, ki so zelo pomembne za dobro zdravje, predvsem za zdravje naših možganov in za protivnetno zaščito.
Precejšnje količine alfalinolenske kisline in eikozapentaenojska kislina v sledovih
Tudi tisti, ki se zavedajo, da lahko telesu zagotovimo potrebne količine omega-3-maščobnih kislih izključno z rastlinskimi viri, se običajno omejujejo predvsem na živila, kot so orehi ter lanena semena in semena oljne kadulje oziroma čije. Pri tem pa pozabijo na manj očitne možnosti, kot je tolščak (pa tudi nekatere druge vrste zelenolistne zelenjave). Podobno kot v večini drugih rastlinskih virov omega-3-maščobnih kislin lahko v tolščaku najdemo predvsem alfalinolensko kislino, ki je ena od treh glavnih podvrst.
Za alfalinolensko kislino (ALK) je značilno, da se lahko v našem telesu pretvori v drugi dve najpomembnejši vrsti omega-3 maščobnih kislin, in sicer v eikozapentaenojsko (EPK) in dokozaheksaenojsko kislino (DHK). Pri tem pa je ena od posebnosti tolščaka ta, da lahko v njem najdemo tudi manjše količine eikozapentaenojske kisline. Čeprav je pomembna tudi alfalinolenska kislina, sta dokozaheksaenojska in eikozapentaenojska še posebej koristni za zdravje, obenem pa se lahko pohvalita z boljšo biorazpoložljivostjo. To pomeni, da ju naše telo lažje absorbira in uporabi za svoje potrebe. Večje količine dokozaheksaenojske in eikozapentaenojske kisline sicer niso prisotne le v ribah, kar je prav tako eno od močno razširjenih zmotnih prepričanj, saj so odličen vir eikozapentaenojske in dokozaheksaenojske kisline alge oziroma olje alg. Prav alge so namreč osnovni vir omega-3-maščobnih kislin za ribe.
Tolščak izstopa v primerjavi z večino drugih vrst zelenolistne zelenjave
V tolščaku lahko najdemo nadpovprečno velike količine alfalinolenske kisline, vsaj v primerjavi z drugimi vrstami zelenolistne zelenjave, torej tiste vrste, ki jo lahko naš organizem uporabi za tvorbo dokozaheksaenojske in eikozapentaenojske kisline. Tolščak vsebuje tudi do sedemkrat več alfalinolenske kisline kot enaka količina špinače. Čeprav se na seznamih živil, ki vsebujejo omega-3-maščobne kisline, občasno znajde tudi zelenolistna zelenjava, bi si tolščak pri tem vsekakor zaslužil posebno omembo.
Omega-3-maščobne kisline niso edini razlog, zaradi katerega je smiselno uživanje tolščaka
Poleg omega-3-maščobnih kislin lahko v tolščaku najdemo še mnoge druge koristne snovi, ki so zelo pomembne za zdravje oziroma celo za življenje. Med drugim gre za rastlino, ki vsebuje precej vitamina C in nekatere pomembne vitamine iz skupine B, obenem pa lahko tolščak pomaga pri oskrbi telesa z določenimi minerali. Med drugim lahko v njem najdemo kalij, magnezij, kalcij in železo. Zelo dober razlog za uživanje tolščaka pa je zagotovo tudi to, da lahko v njem najdemo glutation. Gre za pomemben antioksidant s protivnetnim delovanjem, ki ščiti naše telo pred prostimi radikali in s tem pred oksidativnim stresom, ki lahko vodi do zelo resnih kroničnih bolezni.
Tolščak lahko dodate sendvičem, solatam in mnogim drugim jedem
Možnosti uporabe tolščaka v prehrani so zelo raznolike. Ker nima zelo izrazitega okusa, ga lahko vključite v najrazličnejše obroke. Uporabiti ga je mogoče podobno, kot bi na primer uporabili vodno krešo. Dodate ga lahko solatam, sendvičem, namazom, zavitkom ipd. Možna je tudi toplotna obdelava, vendar pazite, da ga ne boste pražili predolgo.
