Teja Glažar: Tečna na prijazen način

Kavo, obvezno spremljevalko intervjujev, je hotela plačati ona. »Vedno plača starejši,« je poudarila Teja Glažar. »Vidite, tako je to, če provinca pride v mesto,« se je pošalila, ker tega pravila bontona pač ne poznajo povsod. Ampak tisto o »starejših« morda velja za leta, za vse drugo pa vsekakor ne. Teja, bistrega uma in duhovitega jezika, kar prekipeva od energije. In ko je že mislila, da bo uživala v pokoju, sta ji na pot prišli najprej nadaljevanka Usodno vino in potem Reka ljubezni. V obeh je Teja Glažar igrala oziroma igra lika, ki sta ljudem tako všeč, da jo kar ustavljajo na ulici.

Teja Glažar Intervju

Ali ste od nekdaj hoteli postati igralka?

Nikoli. Bila sem v konjeniških vodah in hotela postati džokejka, a takrat tega pri nas sploh ni bilo. Hotela sem biti tudi arheologinja, ker smo imeli dobro profesorico za zgodovino, pa atomska fizičarka (čeprav ne znam niti seštevati), prav tako zaradi dobrega profesorja, ki je prišel s pariške Sorbone v Zagreb, kjer sem obiskovala srednjo šolo za oblikovanje, in nas je vse navdušil za to, nas, slikarski oddelek. Formule sem se naučila na pamet, a matematika in jaz pač ne greva vkup. Če so, so mi oceno pri njej podarili zaradi drugih ocen. Še danes imam težave z njo, a če sem do zdaj preživela, bom še naprej.

Oče pa vam je umrl.

Oče uradno še vedno živi, ker nikoli nismo dobili mrliškega lista. Izginil je leta 1945, ponoči so prišli in ga odpeljali. Nikoli več ga nismo videli, nikoli nismo izvedeli, kaj se je zgodilo, čeprav se je mama resnično trudila …

Celoten zanimiv pogovor z igralko Tejo Glažar si preberite v poletni številki revije Bodi eko.

Revija Bodi eko - julij-avgust 2018