To se bo slišalo povsem stereotipno, ampak res potrebujem pomoč, ker imam občutek, da se mi bo zmešalo. Moj problem je v tašči. Z možem živiva precej blizu njegovih staršev, kar tašča izkorišča za dnevno vmešavanje v najino življenje. Nenapovedano prihaja na obiske. Od moža si je pridobila ključ (za zalivanje rož med prejšnjim dopustom), ki ga nikoli ni vrnila (!!) in prihaja kar nenapovedano. Ko pride, nima prav nobenih zadržkov. Odpira predale in omare in čisti, pa čeprav je vse povsem čisto. Že večkrat sem rekla možu, naj ji to prepove, in ji je tudi rekel, naj neha, vendar se ji ne uspe zares postaviti po robu, saj ga ne jemlje resno. Načrtujeva otroka, za katerega se je že odločila, v kateri vrtec ga bo vpisala in kako bo skrbela za njegovo varstvo. Ta mora se kar ne neha in vedno huje je. Ne želim, da se vmešava v vzgojo mojega otroka, ampak ne vem, kako naj ji to preprečim. Prosim, pomagajte. Hvala
Pozdravljeni! Kot ste zapisali sami, gre za precej zapletene okoliščine, z veliko zgodovine in močnih medsebojnih povezav. Jasno je, da ste se z moškim želeli čim bolje ujeti in verjetno je bila to tudi njegova želja, vendar imata morda nekoliko različne načine vzpostavljanja in ohranjanja odnosov. Kar vas je tudi privedlo do tega, da zapustite odnos. Navsezadnje je najpomembnejše to, kako se počutite v zvezi s svojo odločitvijo. Po vašem opisu sodeč, ste bili do neke mere odprti za njegov način vstopanja v odnose, saj ste se z njim dobro ujeli in posledično se vam je tovrsten kompromis zdel vreden. Na neki točki pa je pretehtalo to, da bi bilo potrebnih preveč kompromisov, s katerimi se ne bi več dobro počutili. Skratka, bili ste v stiku s tem, do katere mere lahko greste (in vsak ima svojo mero, ki jo je nujno upoštevati), in ko takšna pot naprej ni bila več možna, ste položaj zapustili. To je precej dober razlog, da svojo odločitev vidite kot pravilno. Seveda pa gre tu tudi za žalovanje za izgubljenim odnosom, kar pač traja nekaj časa. Pustite si ta čas.