Prijava
Na zdravnika pogosto pomislimo šele takrat, ko smo bolni. Vendar obiski zdravniške ordinacije ne bi smeli biti rezervirani samo za tovrstne priložnosti. Izjemno pomembni so tudi preventivni pregledi – ti omogočajo, da določene težave ujamemo dovolj zgodaj. Nevarnost za resnejše zaplete in napredovanje bolezni bo tako bistveno manjša. Tovrstni preventivni pregledi bi se morali začeti že v otroštvu – na primer pregledi vida in zobozdravstveni pregledi.
Pri posameznih preventivnih pregledih obstaja priporočljiva okvirna starost. Pri tem je treba poudariti, da se lahko ta priporočila od države do države nekoliko razlikujejo, poleg tega pa se tudi v posamezni državi občasno nekoliko posodobijo oziroma uskladijo z najnovejšimi znanstvenimi spoznanji. Gre torej zgolj za osnovno vodilo. Včasih je tako smiselno, da se začnejo določeni pregledi izvajati precej bolj zgodaj. Pomembno je torej, da se posvetujete s svojim zdravnikom, ki bo na podlagi vaših individualnih dejavnikov tveganja presodil, kateri preventivni pregledi so še posebej smiselni za vas in kdaj naj pridejo na vrsto.
Vsako leto: hemogram oziroma splošna krvna slika
Vsaj enkrat letno je priporočljiva splošna preiskava krvi oziroma izdelava t. i. hemograma, tudi če nimate posebnih zdravstvenih težav. Simptomi pomanjkanja določenih pomembnih hranilnih snovi se lahko na primer pokažejo precej pozno, v tem času pa je lahko vaše zdravje v precejšnji nevarnosti. Tako je dobro, da kar sami opomnite zdravnika, ko ugotovite, da je od zadnje analize vzorca krvi minilo že več kot eno leto. Splošna krvna slika sicer ne more razkriti vseh potencialnih težav, vendar je lahko dobra osnova za ugotavljanje, ali so morda smiselne nadaljnje preiskave.
20 let (Ž) : prvi preventivni odvzem brisa materničnega vratu
Okoli 20. leta starosti je priporočljiv prvi odvzem brisa materničnega vratu, ki mu nato sledi t. i. test PAP. Gre za presejalni test za odkrivanje raka materničnega vratu. Vabila na testiranje se pri nas pošiljajo v okviru državnega programa ZORA, in sicer vsem ženskam, starim od 20 do 64 let, ki v zadnjih treh letih niso opravile pregleda z odvzemom brisa. Priporočljivo je torej, da se test nato ponavlja vsaj vsaka 3 leta.
50 let (Ž): mamografija
Prva mamografija naj bi se izvedla okoli 50. leta starosti, nato pa jo je smiselno ponavljati vsaj približno vsaki dve leti. Tudi tu imamo v Sloveniji poseben program za preventivno testiranje, ki se imenuje DORA. Pri osebah, ki spadajo v skupino s povečanim tveganjem za raka dojk, je seveda smiselno, da so na mamografijo napotene še pred dopolnjenim 50. letom. V mislih imamo predvsem osebe s povečano genetsko obremenjenostjo.
50 let: kolonoskopija
Preventivno testiranje za odkrivanje raka danke in debelega črevesa, ki velja za eno najbolj razširjenih vrst raka, predvsem pri moških, se v Sloveniji izvajajo v okviru programa Svit. Gre seveda za preventivno izvajanje kolonoskopij, na pregled pa so vsaki dve leti vabljene tako ženske kot moški, stari od 50 do 74 let. Čeprav je tveganje za to vrsto raka pri moških še posebej visoko, je pomembno, da se odzovejo tudi ženske. Gre za vrsto raka, pri kateri je lahko zdravljenje zelo uspešno, vendar pa je nujno, da je bolezen odkrita dovolj zgodaj.
50 let (M): pregled prostate
Najpozneje okoli 50. leta starosti se pri moških priporoča tudi začetek rednih pregledov prostate za odkrivanje rakavih sprememb in drugih zdravstvenih težav. Podobno kot pri drugih testiranjih je seveda tudi tu smiseln zgodnejši začetek, če spadate med tiste, pri katerih je tveganje za raka prostate še posebej visoko.
55 let: preventivno slikanje pljuč
Preventivno slikanje pljuč je seveda še posebej pomembno za kadilce in za tiste, ki so kadili v preteklosti. Čeprav si lahko pljuča po opustitvi kajenja opomorejo, ostaja tveganje za pljučnega raka še vedno višje kot pri osebah, ki niso nikoli kadile. Tako morajo biti tudi nekdanji kadilci pozorni na preventivne preglede za preverjanje stanja pljuč.
