Ob Svetovnem dnevu hrane: Nova prehranska politika bi lahko pomagala rešiti problematiko debelosti otrok in mladostnikov

    16. oktobra obeležujemo Svetovni dan hrane, za katerega je Organizacija združenih narodov za kmetijstvo in hrano (FAO) letos izbrala slogan »Uspešni prehranski sistemi zagotavljajo zdravje ljudi«, s katerim želi organizacija opozoriti na visoke stroške in bremena, ki jih nosi družba zaradi slabih prehranjevalnih navad in vseh posledic, ki jih te prinašajo. Na Inštitutu za varovanje zdravja RS (IVZ) želijo ob letošnji obeležitvi Svetovnega dneva hrane opozoriti na naraščajočo debelost otrok in mladostnikov v Sloveniji. Gre namreč za enega večjih javnozdravstvenih problemov. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije je med slovenskimi otroci trend povečevanja telesne mase eden najhitreje rastočih.

    Prehrana mladih

    Kot poudarja Jožica Maučec Zakotnik z Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije, debelost tudi pri nas postaja velik javnozdravstveni problem, ki s pojavom različnih obolenj zmanjšuje dolžino in kakovost življenja. Debelost je povezana s povečanim tveganjem za nastanek sladkorne bolezni tipa 2, različnih vrst raka, z nastankom povišanega krvnega tlaka, ter boleznimi srca in žilja. Prav tako predstavlja dejavnik tveganja za nastanek jetrnih bolezni, ortopedskih zapletov, dermatoloških sprememb, nevroloških in hormonskih motenj ter psihosocialnih posledic. Dr. Cirila Hlastan Ribič pravi, da se je po njihovih podatkih delež debelosti med prebivalci Slovenije med leti 2008 in 2012 povečal, predvsem na račun naraščajoče debelosti pri moških. Kot pravi strokovnjakinja, na stanje prehranjenosti vplivata tudi izobrazba in družbeni sloj: »Ugotovili smo sicer naraščanje deleža debelih pri vseh izobrazbenih skupinah in družbenih slojih, bistveno višji delež debelih pa opažamo pri preiskovancih nižjih družbenih slojev in z nižjo stopnjo izobrazbe. Delež debelih se na vseh območjih Slovenije povečuje, višji pa je v vzhodnem delu države.«

    Slovenski otroci se vse manj gibajo, njihove prehranjevalne navade pa so slabe, zato ni nič čudnega, da je trend naraščanja debelosti pri nas tako zelo izrazit. Slovenija se po deležu čezmerno hranjenih in debelih 15-letnikov uvršča na tretje mesto med državami Evropske unije, kar je zagotovo skrb vzbujajoče. Telesna teža otrok je stabilna takrat, kadar otrok zaužije toliko energije, kot je dejansko porabi. Kadar pa je energijski vnos višji od porabe, pa praviloma pride do povečanja telesne mase, zato je še posebej pomembno, da otroke spodbujamo k redni telesni aktivnosti. Kot pravi Matej Gregorič z Inštituta za varovanje zdravja, se po raziskavah naši otroci in mladostniki ne prehranjujejo zdravo in posegajo po energijsko gosti in hranilno revni hrani. Tako je omenjena raziskava Z zdravjem povezano vedenje v šolskem okolju iz leta 2010 pokazala, da sadje in zelenjavo vsak dan v skladu s priporočili uživa nekaj manj kot petina mladostnikov, nikoli pa kar pet odstotkov mladostnikov. Fantje naj bi sicer pogosteje posegali po sladkih pijačah, za dekleta pa je bolj značilno uživanje sladkarij. Po količini zaužitih sladkih pijač se slovenski otroci in mladostniki uvrščajo v sam evropski vrh.

    PREBERITE TUDI:  Kako brati deklaracije na živilih?

    Svetovni dan hrane

    Leta 2005 je bil v Sloveniji sprejet prvi Nacionalni program prehranske politike od 2005 do 2010, dve leti za tem pa še Nacionalni program telesne dejavnosti za zdravje 2007-2013. Oba programa se usmerjata tudi v zmanjševanje deleža debelosti, še bolj pa se tej problematiki posveča nova strategija Prehrana in telesna dejavnost za zdravje, ki se nanaša na obdobje 2013–2013. Nova strategija predvideva niz konkretnih ukrepov za celostno in sistemsko vzpostavitev pogojev za zdrav življenjski slog, skupaj z zdravimi prehranjevalnimi in gibalnimi navadami. Na ta način bi bili na dobri poti, da zagotovimo družbo zdravih posameznikov, družin in skupnosti.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte