Svetloba med spanjem nevarna za srce in uravnavanje glukoze

Eno od osnovnih pravil dobre »spalne higiene« je, da mora biti prostor, v katerem spimo, čim bolj zatemnjen. Že dolgo je namreč znano, da je izpostavljenost svetlobi med spanjem problematična. Raziskava, ki je bila pred nedavnim objavljena v znanstveni reviji PNAS, pa je razkrila, da je lahko svetloba ponoči še precej bolj škodljiva, kot se je verjelo doslej. Raziskovalci so namreč ugotovili, da lahko tudi zmerno močna svetloba, ki smo ji izpostavljeni med spanjem, škoduje našemu srcu, obenem pa poveča nevarnost za odpornost celic na inzulin in s tem za sladkorno bolezen tipa 2. Poleg tega pa lahko spanje v prostoru, ki ni povsem zatemnjen, prispeva k povečanju tveganja za t. i. metabolni sindrom. Že ena sama noč spanja v zmerno osvetljeni spalnici ima lahko precej bolj izrazit negativen vpliv, kot si verjetno predstavljate.

Svetloba spodbudi simpatično živčevje, s tem pa tudi naš srčni utrip

Znano je, da izpostavljenost svetlobi podnevi pospeši srčni utrip. Svetloba namreč vpliva na aktivacijo t. i. simpatičnega živčevja. Podnevi je to praviloma koristno, saj aktivacija simpatičnega živčevja poskrbi za spodbudo, ki jo potrebujemo za to, da se uspešno spopademo z dnevnimi nalogami. Po drugi strani pa ima zelo aktivno simpatično živčevje v nočnem času vse prej kot pozitiven vpliv. Raziskovalci, ki so se podpisali pod uvodoma omenjeno študijo, so ugotovili, da je vpliv svetlobe v času nočnega počitka podoben vplivu svetlobe podnevi. Izpostavljenost svetlobi torej spodbudi naš srčni utrip, posledično pa si težko privoščimo resnično kakovosten, krepčilen spanec. Tudi če vam uspe zaspati, je lahko vaše avtonomno živčevje zelo aktivno, kar je ponoči nezaželeno. S približevanjem večera se mora namreč naše simpatično živčevje postopoma umirjati. Ko pride čas za spanje, mora doseči najnižjo točko aktivnosti. Oziroma natančneje: simpatično živčevje, ki ima ključno vlogo čez dan, mora »predati izmeno« parasimpatičnemu živčevju. Tako je med spanjem možna uspešna regeneracija, ki nas pripravi na nov dan.

Noči v osvetljenem prostoru je sledila izrazitejša inzulinska rezistenca

Izpostavljenost svetlobi med spanjem pa ni nevarna »samo« za srce, ampak so raziskovalci, kot omenjeno, odkrili tudi povezavo s t. i. inzulinsko rezistenco. Pri osebah, ki so sodelovale v eksperimentu in noč preživele v zmerno osvetljenem prostoru, je bila naslednje jutro praktično brez izjeme zaznana inzulinska rezistenca oziroma večja odpornost celic na inzulin. Kot je znano, je inzulin ključen za to, da lahko naše celice absorbirajo glukozo iz krvi in jo uporabijo kot vir energije. Če trebušna slinavka ne tvori dovolj inzulina ali če celice proizvedenega inzulina niso sposobne uporabiti, ostaja raven sladkorja v krvi zelo visoka. To lahko postopoma privede do sladkorne bolezni tipa 2. Osebe, ki pogosto spijo v prostoru, ki ni povsem zatemnjen, pa so obenem bolj nagnjene k debelosti.

PREBERITE TUDI

Malinovi listi: Zdravilni zaklad iz vrta, ki ga ne smete spregledati

Problematični tako zunanji kot notranji viri svetlobe

Raziskovalci ugotavljajo, da le redki ljudje spijo v spalnici, ki je povsem zatemnjena. Viri »svetlobnega onesnaževanja« so tako zunanji kot notranji. Zunanji viri so še posebej problematični v urbanih okoljih. Za zmanjšanje izpostavljenosti se priporočajo kakovostna senčila za okna, če namestitev ni mogoča, pa si lahko pomagate tudi s spalnimi maskami. Ko gre za notranje vire, imate seveda precej večji vpliv. Najpogostejši razlog za svetlobo v spalnici so namreč različne elektronske naprave, ki so lahko še posebej problematične, ker oddajajo t. i. modro svetlobo, ko je še precej bolj nevarna od rdeče/oranžne svetlobe. Če pogosto spite poleg vklopljenega televizorja, se je torej te navade smiselno čim prej znebiti.