Zdravila, kot sta Ozempic in Wegovy, so znana po svojih učinkih na izgubo telesne teže, vendar nekateri znanstveniki želijo izvedeti več o tem, kako ta zdravila vplivajo na izgubo mišične mase.
V novem komentarju za revijo The Lancet mednarodna ekipa opozarja, da ni dovolj raziskav o vplivu agonistov receptorjev GLP-1 na mišice.
Avtorji priznavajo, da so agonisti GLP-1 pokazali “velike koristi” za mnoge ljudi po svetu. Prve študije kažejo, da ta zdravila, ki so bila prvotno odobrena za zdravljenje sladkorne bolezni tipa 2, lahko prav tako olajšajo izgubo teže.
Tudi tisti, ki ne izgubijo teže, kažejo izboljšano zdravje ledvic in srca ter zmanjšanje tveganja za možgansko kap ali srčni zastoj.
Kljub vsem pozitivnim novicam pa znanstvenike skrbijo začetni rezultati o agonistih GLP-1, ki kažejo nekoliko višje stopnje izgube netelesne maščobe v primerjavi z izgubo teže pri nefarmakoloških pristopih.
Izguba netelesnega maščobnega tkiva morda ne predstavlja popolne izgube mišic, prav tako izguba mišične mase ni nujno slaba za moč ali gibanje, vendar brez dodatnih dokazov tega ne moremo z gotovostjo vedeti.
“V času pisanja ni podatkov, ki bi dokazovali, ali je zdravljenje z agonisti receptorjev GLP-1 povezano s fizično šibkostjo ali izgubo mišične mase,” piše ekipa.
“Ti učinki bi zahtevali dolgoročne študije, ki še niso na voljo, in študije, izvedene doslej, niso bile zasnovane za odgovor na ta vprašanja.”
Medtem ko začetne študije nakazujejo, da moč ni prizadeta z izgubo teže, povezano z agonisti GLP-1, avtorji opozarjajo, da je “moč le en vidik pomembnosti mišic.” Poleg gibanja, pojasnjujejo, mišice igrajo ključne vloge v presnovi telesa, delovanju imunskega sistema in odzivu na stres in travme. Poleg vsega tega mišična masa pomaga telesu pri prevzemu glukoze kot odziv na inzulin.
Raziskovalci se bojijo, da bi lahko izguba mišic še poslabšala dejavnike tveganja, povezane z agonisti GLP-1 pri nekaterih bolnikih, kot so presnovne motnje, vnetja, slaba prehranska oskrba in nizka telesna aktivnost. Glede na tveganja avtorji zaključujejo, da bi “ta izjemno učinkovita zdravila morali uporabljati strateško. Ta strategija se lahko doseže s sočasnimi prehranskimi in vadbenimi intervencijami.”
Študije so pokazale, da se po izgubi teže zmanjšanje skeletne mišične mase delno ublaži s povečanjem vnosa beljakovin ali z vadbo. Po nekaterih ocenah lahko vadba za moč dejansko zmanjša izgubo netelesne maščobne mase za 50 do 95 odstotkov. Takšni rezultati potrjujejo idejo, da bi morali biti ob agonistih GLP-1 predpisani vadbeni programi in prehranski nasveti za najboljše rezultate.
Običajno, ko oseba preneha jemati ta zdravila za zmanjšanje apetita, v enem letu pridobi približno dve tretjini izgubljene teže. V nedavni klinični študiji pa so tisti, ki so sodelovali v nadzorovanih vadbenih programih, lažje ohranili izgubljeno težo.
“Polega tega,” piše ekipa, “trenutne študije raziskujejo načine za preprečevanje ali zmanjšanje izgube mišic z zdravili… kar bi lahko ponudilo rešitve za ohranitev mišične mase pri ljudeh, ki se zdravijo zaradi izgube teže.” Možnost izgube mišic ne pomeni, da bi morali bolniki prenehati jemati agoniste GLP-1, vendar glede na pomembnost mišic za zdravje ljudi raziskovalci menijo, da moramo vedeti več.
