Prijava
Pariške oblasti si prizadevajo spremeniti Pariz v eno izmed najbolj zelenih evropskih prestolnic. V sklopu teh prizadevanj so bili zagnani najrazličnejši projekti. Eden izmed bolj zanimivih je transformacija do nedavnega zelo prometnega krožišča v prvi pariški »urbani gozd«. Gozd bo pokril območje trga Place de Catalogne, ki ga je v 80. letih prejšnjega stoletja zasnoval španski arhitekt Ricardo Bofill. Dela so se že začela, in če bo šlo vse po načrtih, bo urbani gozd v polnosti zaživel najpozneje do konca prihajajoče pomladi …
Z urbanim gozdom do čistejšega zraka
Place de Catalogne je bil dolgo odprt za avtomobile, zato je šlo za precej prometno območje. Šele pred nekaj leti so se v Parizu po navdihu nizozemskih mest odločili, da območje zaprejo za avtomobile in tako ustvarijo pešcem in kolesarjem prijaznejše mesto. Zdaj nameravajo narediti še korak dlje. Urbani gozd, ki naj bi zrastel na tem območju, bo vključeval več kot 470 dreves, med katerimi bodo tudi hrasti, jeseni, javori in divje češnje. Poleg dreves bo pariški urbani gozd sestavljalo še več kot 15.000 drugih rastlin. Pariška županja Anne Hidalgo, ki je članica socialistične stranke, pričakuje, da bo urbani gozd občutno zmanjšal onesnaženost zraka v francoski prestolnici. Prepričana je, da so tovrstna območja zelo pomembna za vsako mesto, saj omejijo število avtomobilov ter spodbudijo pogostejšo uporabo kolesa in pešačenje, obenem pa neposredno pripomorejo k čistejšemu zraku, saj odstranjujejo presežek ogljikovega dioksida, toplogrednega plina, ki velja za enega izmed glavnih krivcev za globalno segrevanje, in druge škodljive snovi v zraku.
Županja obljubila, da bo v drugem mandatu posadila 170.000 dreves
Urbani gozd, ki počasi prekriva nekdaj prometno krožišče, je sicer eden izmed najambicioznejših projektov, katerih cilj je bolj zelena francoska prestolnica, a še zdaleč ne edini. Ena izmed najpomembnejših predvolilnih obljub v zadnji kampanji Anne Hidalgo, ki si je leta 2020 priborila drugi mandat, je bila prav »masivna ozelenitev« Pariza, pri čemer je županja obljubila, da bo v tem mandatu posadila najmanj 170.000 novih dreves. Glede na podatke, ki so bili medijem posredovani iz županjinega kabineta, ji gre za zdaj precej dobro. V obdobju od začetka njenega drugega mandata do poletja 2023 je v francoski prestolnici svoj dom našlo kar približno 63.5000 novih dreves, samo v letošnji zimi pa naj bi bilo posajenih še 45.000 dodatnih dreves. Če se to uresniči, bosta prehojeni že približno dve tretjini poti do cilja. Vse to seveda zahteva precej sredstev: za projekte, ki bodo pripomogli k bolj trajnostni podobi Pariza, je bilo rezerviranih kar 100 milijonov evrov.
Ali je oznaka »urbani gozd« upravičena?
Izraz »urbani gozd« se nanaša na poskus rekonstrukcije gozdnega ekosistema na manjši urbani površini. Gre torej za nekakšen gozd v malem. Sliši se preprosto, vendar je v praksi izvedba tovrstnega projekta običajno vse prej kot enostavna. Na to opozarjajo tudi kritiki. Iz opozicijskih strank tako prihajajo očitki, da je uporaba izraza »urbani gozd« zavajajoča. Politični nasprotniki francoski županji očitajo, da skup dreves še ni gozd oziroma ekosistem. Obenem so kritični glede izbire mesta za izvedbo tega projekta. Prepričani so namreč, da Place de Catalogne nikakor ni primerno mesto, saj naj bi poskus transformacije tega območja v urbani gozd zahteval ogromno dela. Aktualna pariška županja se s temi kritikami ne obremenjuje pretirano. Namesto tega dopolnjuje seznam lokacij, ki jih namerava ozeleniti do konca svojega mandata.
Pozitiven vpliv zelenih površin v mestu je očiten
Ne glede na to, ali je oznaka »urbani gozd« upravičena, je jasno, da so zelene površine v mestih zelo pomembne. Raziskave kažejo, da lahko povečevanje števila dreves v mestih občutno zniža povprečno temperaturo, kar omogoči udobnejše in okolju prijaznejše bivanje, pri tem pa se ohranijo glavne prednosti urbanega življenja. Poleg tega drevesa niso koristna samo zaradi »hladilnega učinka«. Dokazano je namreč, da lahko zelene površine prispevajo k boljšemu duševnemu zdravju, zmanjšanju tveganja za kardiovaskularne bolezni in k pogostejšim socialnim interakcijam.
