Prijava
Alge so znane po svoji vsestranski uporabnosti in visoki hranilni vrednosti. Tokrat bomo spoznali štiri, morda nekoliko manj znane vrste alg ter odkrili njihove pozitivne učinke na zdravje in dobro počutje.
Alge dulse
Te alge pridobivajo ob severnih obalah Tihega in Atlantskega oceana. Sicer pa njihova zgodovina sega že vsaj 1400 let v zgodovino. Menihi svetega Kolumba so jih na primer želi na obalah Irske in Škotske ter jih uporabljali v prehrani. Alge dulse so danes priljubljene predvsem na Islandiji, v Kanadi in Severnem Irskem. Lahko jih uživamo kar surove, lahko pa jih tudi cvremo, pečemo ali celo kuhamo. Sezona zanje je poleti ali zgodaj jeseni.
Alge dulse vsebujejo veliko vitaminov B6 in B12, pa tudi kalij in železo. So tudi odličen vir niacina, riboflavina, tiamina in kroma. Znane so po svojem močnem antioksidantnem delovanju.
Od vseh morskih zeli naj bi imele prav alge dulse najvišjo raven antioksidantov ter zato izjemno močno protirakavo delovanje. Fukoidani, ki jih najdemo v teh algah, odlično krepijo imunski sistem.
Sicer lahko te alge kupimo v trgovinah z zdravo prehrano ter jih potem dodamo juham, enolončnicam, pa tudi čiliju.
Alge nori
Z nori poimenujemo različne vrste morskih zeli, ki pripadajo rodu Porphyra. Omenjajo jih že v besedilih iz 8. stoletja. Iz njih so tradicionalno izdelovali namaz, danes pa so na voljo predvsem na azijskih tržnicah.
Gojijo jih na morju, in sicer na mrežah tik pod vodno gladino. Po 45 dneh jih poberejo iz vode, poravnajo in posušijo. Na ta način dobijo črne in zelo tanke plasti. Alge nori navadno uporabljamo kot ovoj za suši, vendar lahko vanje zavijemo tudi druga živila, lahko jih dodamo juham …
Cene izdelkov iz alg nori so zelo različne, najbolj kakovostne naj bi na primer bile tiste z japonskega otoka Kjušu.
Sicer v algah nori najdemo veliko vitaminov A, C in K, pa tudi folata, riboflavina, kalija in antioksidantov. Te alge so poleg vsega tudi odličen vir beljakovin ter magnezija.
Izvleček iz alg nori naj bi imel zelo močno protivnetno delovanje in naj bi tako predstavljal preventivo pred rakavimi boleznimi ter boleznimi srca in ožilja.
Alge kombu
Alga kombu prvotno izvira z Japonske, vendar jo gojijo tudi na Kitajskem, v Rusiji, Franciji in Koreji. Gre za algo sivo-črne ali rjave barve, običajno pa jo posušijo v liste.
Ta vrsta morske zeli je zelo pogosta v japonski prehrani, kjer jo uživajo svežo, posušeno, vloženo ali pa jo zamrznejo. Alge kombu naravno prekriva ovoj belega prahu, ki pa ga ne smemo izprati, saj algam daje značilen okus. Sicer jih lahko najpreprosteje uporabimo v juhah in enolončnicah.
V algah kombu je veliko glutamina, vitamina K, folata, magnezija, kalcija, železa in antioksidantov. Prav tako so bogate tudi z jodom, ki telesu pomaga pri tvorbi ščitničnih hormonov, ki so nujni za človekovo rast in razvoj.
Alge wakame
Tudi algo wakame na Japonskem in v Koreji gojijo že stoletja, danes pa so jih začeli gojiti tudi ob bretonski obali. Divja oblika alge raste v avstralski Tasmaniji.
Čeprav je alga wakame zelo hranilno bogata, pa je hkrati tudi zelo agresivna in invazivna rastlina. Predstavlja odličen vir maščobnih kislin omega 3, folata in magnezija. Je tudi prava zakladnica antioksidantov, v njej pa najdemo tudi fukoidan in karotenoid fukoksantin, ki naj bi pomagala preprečevati številna obolenja (od raka do srčno-žilnih bolezni in sladkorne bolezni tipa 2).
Iz teh alg na japonskem pripravljajo znamenito juho miso, dodajajo pa jih tudi jedem s tofujem. Lahko jih uporabimo v zelenjavni ali piščančji juhi, z njimi pa obogatimo tudi solate.
