Skupnost naravnih parkov Slovenije

    Na pragu leta 2012, ki so ga združeni narodi razglasili za leto sodelovanja,so k povezovanju že pristopili direktorji slovenskih naravnih parkov.

    V četrtek, 20. oktobra so v prostorih najmlajšega parka v Sloveniji, v Krajinskem parku Ljubljansko barje, direktorji Triglavskega narodnega parka, Parka Škocjanske jame, Kozjanskega parka, Notranjskega regijskega parka, Krajinskega parka Logarska dolina, Krajinskega parka Strunjan, Krajinskega parka Sečoveljske soline, Krajinskega parka Goričko,Krajinskega parka Ljubljansko barje, Krajinskega parka Kolpa in Naravnega rezervata Škocjanski zatok podpisali dogovor o medsebojnem sodelovanju. Tesnejše sodelovanje in medsebojna pomoč med parki naj bi prispevala k večji prepoznavnosti in učinkovitosti upravljanja vseh zavarovanih območij v Sloveniji , k poenotenju metod dela in racionalizaciji upravljanja. Nedvomno potrebna in praktična gesta bo služila izmenjavi izkušenj in dobrih praks, pripravi skupnih projektov, skupni promociji in usklajenem delovanju v mednarodnih organizacijah.

    Naravni parkDirektorji in ostali zaposleni v slovenskih parkih, ki so se tokrat na Ljubljanskem barju zbrali na svojem prvem uradnem srečanju so ob tem poudarili tudi priložnost za oblikovanje skupnih stališč do aktualnih in pomembnejših vprašanj ohranjanja narave, s čemer se nadejajo tudi večje prepoznavnosti in moči pri uveljavljanju strokovnih stališč. Zavarovana območja narave pokrivajo okoli 13 odstotkov slovenskega ozemlja, trenutno pa ima le 11 zavarovanih območij svojega upravljavca, v katerih je zaposlenih skupaj okoli 160 oseb. Še vedno pa je veliko naravnih parkov, ustanovljenih na občinskem nivoju, brez upravljavca in tudi brez resnih možnosti, da bi se na zavarovanem območju uveljavila načela ohranjanja narave in trajnostnega razvoja. V Skupnosti naravnih parkov si želijo krepiti in izboljšati ter v sodelovanju z osveščeno javnostjo in prebivalci v zavarovanih območjih, povečati spoštovanje do narave. Javni zavodi in koncesionarji, ki jim je bila zaupana naloga izvajanja javnega interesa ohranjanja narave in kulturne krajine ter biotske raznovrstnosti, s podpisom dogovora stopajo trdneje po poti, ki v gospodarski krizi in pohlepnosti kapitala tudi naravi ne prizanaša. Tesnejše sodelovanje med zaposlenimi v upravah parkov samo dodatno utrjuje poslanstvo, h kateremu prisega večina zaposlenih v parkih, ki jim delo v njih ne predstavlja le službe, temveč tudi življenjsko poslanstvo.

    Povejte svoje mnenje - kometirajte