0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Osebna rastSindrom Petra Pana: ko oseba nikoli zares ne odraste …

Sindrom Petra Pana: ko oseba nikoli zares ne odraste …

MORDA VAS ZANIMA

Ali ste že slišali za »sindrom Petra Pana«? Čeprav ne gre za uradno diagnozo, je to težava, s katero se spopada vedno več ljudi. Če poznate zgodbo o Petru Panu, lahko najverjetneje uganete, kaj je glavna težava oseb, ki se spopadajo z omenjenim sindromom. Gre seveda za upiranje odraslosti in odgovornosti, ki jo ta prinaša s sabo. Sam izraz izvira iz dela, naslovljenega Sindrom Petra Pana: moški, ki niso nikoli odrastli, ki ga je leta 1983 objavil psihoanalitik Dan Kiley, vendar pa ta težava seveda ni omejena na en sam spol.

- Oglas -

Težave pogosto izvirajo iz otroštva. Po eni strani so lahko posledica t. i. helikopterskih staršev, ki so pretirano zaščitniški, vendar je lahko po drugi strani sindrom Petra Pana povezan tudi z zlorabljajočimi ali odsotnimi starši, ki otroka niso znali pripraviti na odraslo življenje. Preverite, katere so najpogostejše težave, ki se pojavljajo pri osebah, pri katerih je mogoče govoriti o sindromu Petra Pana … 

1. Izogibanje resnim razmerjem

Sindrom Petra Pana je pogosto kriv za precej razburkane odnose – tako partnerske kot druge, na primer prijateljske. Oseba se namreč ustraši pretirane intimnosti, bližine, saj se zaveda, da to prinaša tudi ogromno odgovornosti. Posledično stalno menja partnerje in prijateljske kroge.

2. Pomanjkanje načrtov za prihodnost

Pretirano ukvarjanje s prihodnostjo zagotovo ni zdravo, vendar pa je lahko po drugi strani problematično tudi popolno ignoriranje prihodnosti in »življenje iz dneva v dan«. Slednje je še ena izmed zelo pogostih značilnosti oseb, ki trpijo za sindromom Petra Pana.

- Oglas -

3. Prepričanje, da so popolni

Samozavest je nedvomno pozitivna, toda osebe, ki nikakor nočejo odrasti, to pogosto uporabljajo kot krinko za upiranje spremembam. Navzven dajejo vtis, da so prepričane, da so popolne – da torej ne potrebujejo novih znanj, veščin itn. Ideja osebnostne rasti jih straši, saj je v nasprotju z njihovo željo, da bi ostale zamrznjene v času.

4. Pretirano zanašanje na druge osebe

Zaradi oseb s sindromom Petra Pana pogosto najbolj trpijo njihove primarne družine. Gre namreč za osebe, ki potrebujejo nadpovprečno veliko podpore, saj same preprosto niso kos izzivom, ki jih prinaša odraslo življenje.

5. Nepreudarno ravnanje z denarjem

Eden od glavnih razlogov, zaradi katerih se morajo osebe s sindromom Petra Pana pogosto zanašati na druge, predvsem na svojo družino, je nepreudarno ravnanje z denarjem. Ne le da praktično v hipu zapravijo denar, ki ga zaslužijo, ampak se upirajo kakršnemu koli razmišljanju o svojih financah. Tako lahko dolgo ignorirajo resnost situacije, posledica pa je kopičenje dolgov.

6. Neodločnost – tudi pri relativno nepomembnih odločitvah

Sprejemanje različnih odločitev je del vsakdana. Toda ljudje, pri katerih je mogoče opaziti znake sindroma Petra Pana, imajo s tem ogromno težav. Iztiri jih lahko že precej nepomembna dilema, saj imajo občutek, da se od njih pričakuje preveč in da je breme preveliko.

- Oglas -

7. Neproduktivni komunikacijski vzorci

Pogosta težava pri ljudeh s sindromom Petra Pana je tudi nezmožnost zdrave komunikacije in produktivnega pristopa k reševanju sporov. Namesto da bi poskušali konfliktno situacijo razčistiti, se zatekajo k taktikam, kot je ignoriranje. Njihovo obnašanje tako pogosto spominja na otroško trmo.

8. Strah pred kritiko

Osebe s sindromom Petra Pana lahko tudi najbolj nedolžno kritiko dojamejo kot osebni napad. Ker niso nikoli zares odrastle, imajo še vedno občutek, da so v vlogi nemočnega otroka, ki bo kaznovan, če naredi napako.

9. Popolna osredotočenost na lastne želje in potrebe

Ljudje s sindromom Petra Pana dajejo pogosto vtis, da zelo sebični. Pri tem ne gre nujno za škodoželjnost, ampak je v ozadju skorajda otroška nezmožnost, da bi poskrbeli za koga drugega.

10. Prelaganje krivde na druge

Ena od najbolj tipičnih značilnosti prepirov med sorojenci je vzajemno prelaganje krivde na drugega. Osebe s sindromom Petra Pana ohranijo ta pristop tudi kot odrasli. Ko so soočene s svojimi napakami, bodo poskušale krivdo oziroma odgovornost praktično v hipu preložiti na nekoga drugega, čeprav je jasno, da je šlo za njihovo napako.

NAJNOVEJŠE