Ste že kdaj razmišljali o tem, kako dragocena so semena? Ne le, da iz njih rastejo rastline, ampak so tudi ključen vir prihodnjih pridelkov. S pravim shranjevanjem semen lahko poskrbimo, da bodo kalila tudi čez več let. Toda kako to doseči? Če vas zanima, kako lahko doma shranite semena, da ohranite njihovo kalivost, ste na pravem mestu.
Zakaj je shranjevanje semen pomembno?
S shranjevanjem semen ohranjamo dedno bogastvo rastlin, ki jih želimo gojiti. Ustvarjamo si zaloge za naslednjo vrtnarsko sezono ali za prihodnost. Seme je začetek vsega – brez njega ne bi bilo rastlin, plodov ali cvetov. Pravzaprav lahko rečemo, da je shranjevanje semen podobno kot hranjenje dragocene družinske zapuščine. Vendar, če semen ne shranjujemo pravilno, lahko izgubijo svojo kalivost, kar pomeni, da ne bodo več uspešno vzklila. Zato je pomembno, da razumemo, kako jim zagotoviti najboljše pogoje za dolgo življenjsko dobo.
Od pomladi pa do jeseni nam je gotovo ostalo nekaj neposejanega semena v vrečkah, morda smo ga kupili preveč ali pa smo zamudili rok setve, razlogov, zakaj nam ostaja nekaj semena, je več. Lahko pa smo si tudi sami pridelali nekaj svojega semena, morda solate, fižola, graha … Kako pravilno shranjujemo seme, ki smo si ga prihranili ali nam je ostal, ste se morda tudi že vprašali. Pravilno shranjeno seme ohrani kalivost, od kalivosti semena pa je odvisen pridelek v naslednjem letu.
Ohranjanje kakovosti semena in s tem predvsem kalivosti je odvisna od rastlinske vrste, katere seme imamo, in od pogojev, v katerih jih hranimo. Na primer: seme sončnic hitro izgubi kalivost, če ga shranjujemo v vlažnem prostoru, kjer je temperatura zraka nad 15 oC. Na splošno velja, da seme shranjujemo v suhem in hladnem prostoru.
Pravilno shranjevanje semen
Če seme pravilno shranimo, lahko pričakujemo, da nam v enem letu kalivost ne bo zelo padla. Vendar pa moramo pri tem upoštevati, da sta najpomembnejša dejavnika, ki določata uspešnost skladiščenja, vlaga semena in suh prostor, kjer bomo seme skladiščili.
Za shranjevanje semena upoštevamo, da mora biti vlaga dovolj nizka, vendar se ta odstotek od semena do semena razlikuje. To pomeni, da moramo seme, preden ga shranimo, dobro posušiti, kar lahko storimo tako, da ga posušimo na prostem. Vendar pa semena ne sušimo neposredno na soncu, saj so lahko temperature previsoke, temveč sušimo v senci. Seme lahko sušimo tudi v pečici, vendar pa pazimo, da temperatura ne preseže 38 oC. Semena ne sušimo v mikrovalovni pečici. Kdaj je seme dovolj suho, lahko pri fižolu ali koruzi ugotovimo s preprostim testom. Zrnje udarimo s kladivom. Če se zdrobi, je seme dovolj suho.
Vlažnost in suša
V kolikor semena nismo dovolj posušili, se nam kaj lahko zgodi, da se bo na njih pojavila plesen. Če se to zgodi, semena ne bodo več uporabna. Nekatera semena lahko shranimo tudi v hladilniku ali zamrzovalniku. Vendar pa v tem primeru semena ne shranjujemo v plastičnih vrečkah, pač pa raje uporabimo steklene kozarce, ali kakšne druge zaprte posode.
V naravi pa so tudi semena, ki ob izsušitvi izgubijo kalivost. Med take rastline sodijo npr. citrusi in semena nekaterih drugih rastlin. Take rastline hranimo v posodi, ki smo jo napolnili z vlažno papirnato brisačo ali peskom. Posoda mora dopuščati kroženje zraka. Tako seme hranimo v hladilniku, pri čemer pazimo, da semena ne zmrznejo.
Navadno pa mora biti prostor, v katerem shranjujemo seme, suh in (če je mogoče) tudi temen. Primerna temperatura prostora je 5 °C; in kar je še pomembnejše, razmere v prostoru naj se čim manj spreminjajo. Dejansko morajo biti pogoji v prostoru ravno nasprotni, kot jih seme potrebuje za kaljenje. Če je le mogoče, seme hranimo v zaprtih posodah. Drugačna embalaža, kot so na primer kartonaste škatle ali pisemske ovojnice, niso primerne za shranjevanje, oziroma so primerne le za krajši čas.
Kakšno embalažo izbrati za shranjevanje semen?
Pri izbiri embalaže za shranjevanje semen imamo na voljo več možnosti. Stekleni kozarci s tesno prilegajočimi se pokrovi so ena najboljših možnosti, saj so nepropustni za zrak in vlago. Druga možnost so plastične posode ali posebne vrečke za shranjevanje. Pomembno je, da izberemo material, ki ne prepušča vlage in ohranja semena zaščitena pred zunanjimi vplivi. Pomembno je tudi, da na embalažo zapišemo datum shranjevanja in vrsto semen, da bomo vedeli, kdaj jih je najbolje uporabiti.
Najboljši pogoji za shranjevanje semen doma
Pri shranjevanju semen doma ni treba, da imamo posebno opremo, če le upoštevamo nekaj preprostih nasvetov. Semena naj bodo vedno shranjena v temnem, suhem in hladnem prostoru. Omare ali predali so lahko dobra mesta, dokler se izognemo prostorom z visoko vlažnostjo, kot so kleti ali kopalnice. Če imate prostor v hladilniku, je to še boljša možnost, saj nizke temperature upočasnijo proces staranja semen.
Kateri so najpogostejši razlogi za izgubo kalivosti semen?
Semena lahko izgubijo svojo kalivost zaradi več dejavnikov. Eden izmed glavnih razlogov je nepravilno shranjevanje, zlasti v vlažnih ali pretoplih pogojih. Drugi razlog je starost semen. Sčasoma namreč vsako seme izgubi svojo vitalnost. Tudi svetloba in kisik lahko negativno vplivata na kakovost semen, zato jih moramo vedno zaščititi pred temi dejavniki.
Kako preveriti kalivost shranjenih semen?
Preprost način, kako preveriti, ali vaša shranjena semena še vedno kalijo, je test kalivosti. Vzemite nekaj semen in jih položite na vlažno papirnato krpo, nato pa jih pokrijte z drugo krpo in postavite na toplo mesto. Po nekaj dneh preverite, ali so začela kaliti. Če večina semen vzklije, so še vedno primerna za sajenje. Če pa je odstotek zelo nizek, jih morda ne bo vredno saditi.
Nasveti za dolgotrajno shranjevanje semen
Če želite semena shraniti za več let, jih je najbolje hraniti v nepredušni embalaži pri nizki temperaturi. Kot smo že omenili, so hladilniki odlični za ta namen. Pomembno pa je, da semena pred shranjevanjem temeljito posušimo. Če imate resen namen dolgoročnega shranjevanja, lahko razmislite o vakuumskem pakiranju semen, saj bo to še dodatno zmanjšalo vdor zraka in vlage.
Kako shranjevati semena različnih vrst rastlin?
Različne vrste rastlin imajo različne zakonitosti glede shranjevanja semen. Na primer, semena paradižnika in paprike so običajno precej odporna in jih je mogoče hraniti več let, če so pravilno shranjena. Po drugi strani pa semena solate in peteršilja hitro izgubijo kalivost, zato jih je bolje uporabiti v naslednji sezoni in vsako leto shraniti nova. Zato je pomembno, da se pred shranjevanjem pozanimamo o značilnostih posameznih vrst semen.
Kdaj je pravi čas za sajenje shranjenih semen?
Ko pride čas za sajenje semen, je pomembno, da preverimo njihovo kalivost in kakovost. Najboljši čas za sajenje shranjenih semen je zgodnja pomlad ali pozna jesen, odvisno od vrste rastline. Prav tako je dobro, da nekaj tednov pred sajenjem preverimo, ali so pogoji za kalitev primerni – dovolj vlage, toplote in svetlobe.
Pogoste napake pri shranjevanju semen
Najpogostejša napaka pri shranjevanju semen je shranjevanje v vlažnih prostorih, kot so kleti ali kuhinje. Druga pogosta napaka je, da semena shranjujemo v odprtih posodah, kjer so izpostavljena zraku in vlagi. Pomembno je tudi, da semena ne pozabimo označiti, saj lahko pozabimo, katero vrsto smo shranili.
Ovire in težave
Pri skladiščenju semena se soočimo predvsem s tremi težavami. Najpogostejša je plesen. Le-ta nastane takrat, ko seme ni dovolj posušeno. Če opazimo, da se je na semenu razvila plesen, ga lahko zavržemo. Druga težava je nihanje temperature in vlage v prostoru, kjer shranjujemo seme. Velika spreminjanja v vlažnosti in temperaturi prostora lahko bistveno vplivajo na kalivost semena v prihodnjem letu. Zadnja, vendar nezanemarljiva težava pa so seveda tudi škodljivci, ki se nam pojavijo na semenu.
V določenih primerih so to lahko škodljivci, ki v seme pridejo že na polju in se pozneje v semenu razmnožijo. Taki škodljivci so nevarni predvsem pri fižolu (fižolar) in grahu. Škodljivci pa se lahko pojavijo tudi kasneje, med skladiščenjem, npr. različni molji. V tem primeru seme za krajši čas zamrznemo. Nenazadnje pa nam lahko seme napadejo tudi glodavci, zato ga hranimo v zaprtih kozarcih, kamor različni škodljivci nimajo dostopa.
Sicer pa velja, da ima vsako seme tudi posebne svoje značilnosti. Nekatera semena je lažje shraniti, npr. fižol, solata, grah, paprika, paradižnik, kapucinka, za nekatere potrebujemo že nekaj več izkušenj, npr. koruza, kumara, špinača, buče, nekatere pa so že za zelo izkušene vrtnarje, npr. pesa, repa, zelje, blitva, korenje.