Prijava
Rdeči seznam ogroženih vrst, ki ga Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov (ang. International Union for the Conservation of Nature and Natural Resources (IUCN)) posodobi enkrat letno, se je pred nedavnim občutno razširili. Na njem se je namreč znašlo kar 2000 vrst več kot leto pred tem. Izumrtje tako trenutno grozi kar približno 44.000 vrstam.
Stanje še slabše, kot je bilo mogoče predvidevati
Rdeči seznam ogroženih vrst Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov velja za enega izmed najbolj zanesljivih kazalnikov biodiverzitete. Najnovejša posodobitev je bila predstavljena decembra, in sicer na zasedanju COP28, ki je potekalo v Dubaju. Kot je bilo mogoče pričakovati, je situacija precej slaba, vendar je tako obsežna razširitev seznama številne kljub temu močno presenetila.
Podnebne spremembe pogubne tudi za biodiverziteto
Poročilo, ki je bilo predstavljeno, skupno vključuje informacije o 157.000 vrstah, kar je približno 7000 vrst več kot leto pred tem. Prikazano je, kako podnebne spremembe zaostrujejo krizo, povezano z zmanjševanjem biodiverzitete. Naravni habitati več tisoč vrst niso več primerni za bivanje. Številne živali umirajo mučne smrti, obenem pa postajajo vse bolj ogrožene tudi njihove vrste, ki jim grozi izumrtje.
Zaskrbljujoč globalni trend
Zdi se, da nikjer na svetu ni več zares varnega kotička. Naraščanje števila ogroženih vrst je namreč globalni pojav, ki ga je mogoče opazovati na različnih koncih sveta. Ogrožene niso samo živali, ampak tudi rastline (gre za skupni seznam, na katerega Mednarodna zveza za ohranjanje narave in naravnih virov poleg živalskih tradicionalno vključuje tudi rastlinske vrste, ki jim grozi izumrtje).
Zaradi globalnega segrevanja ogroženih skoraj 7000 vrst
Podnebne spremembe naj bi bile eden izmed glavnih razlogov za ogroženost pri kar približno 6700 vrstah, ki so se znašle na seznamu. Med tistimi, ki jim zaradi globalnega segrevanja grozi izumrtje, lahko najdemo tudi različne vrste lososov in želv. Ena izmed njih je denimo orjaška črepaha (Chelonia mydas), znana tudi kot zelena želva oziroma pacifiška želva. Zaradi naraščanja morske gladine želve pogosto izgubijo prostor za odlaganje jajc. Ker njihova gnezda pogosto preplavi voda, začnejo postopoma odlagati manj jajc. Poleg tega pa želve zaradi vedno toplejšega morja težje najdejo hrano.
Drastično zmanjšanje števila atlantskih lososov
Atlantskemu lososu, za katerega se pogosto uporablja kar poimenovanje losos, sicer za zdaj še ne grozi izumrtje, toda če se bo trend, ki je bil zaznan, nadaljeval, se bo tudi ta vrsta najverjetneje že kmalu znašla na seznamu najbolj ogroženih vrst. Od leta 2006 do leta 2020 se je namreč število atlantskih lososov v oceanih zmanjšalo za skoraj četrtino. Kriv je seveda človek, ki je z ribolovom močno ogrozil prostoživečega atlantskega lososa in se nato preusmeril h gojenju lososa v ribogojnicah. Vrsto pa ogrožajo tudi podnebne spremembe, ki otežujejo pot do hrane, in vse bolj onesnažena voda.
Izumrtje grozi skoraj četrtini sladkovodnih rib
Ogrožene pa niso samo morske, ampak tudi sladkovodne ribe. Zadnje poročilo Mednarodne zveze za ohranjanje narave in naravnih virov prvič doslej vključuje obsežno analizo zdravja sladkovodnih rib. Ugotovitve so zelo zaskrbljujoče. Ogrožena naj bi bila namreč kar približno ena četrtina vseh sladkovodnih rib (nekaj več kot 3000 vrst). Sladkovodnim ribam, ki jih že v osnovi ogrožata onesnaženje in ribolov, zdaj grozi še slana voda, ki zaradi dviganja morske gladine, povezane s podnebnimi spremembami, lažje doseže reke.
Na seznamu najbolj ogroženih veliko dvoživk
Posebno slabo sicer kaže žabam, repatim krkonom in drugim dvoživkam. Ogroženih naj bi bilo namreč kar dobrih 40 odstotkov vrst iz te skupine, kar naj bi bilo v veliki meri povezano s posledicami podnebnih sprememb (višje temperature, dolgotrajna sušna obdobja itn.).
