Ko večina vrtnarjev že začne razmišljati o zaključku sezone, pravi mojstri samooskrbe v avgustu šele zares zavihajo rokave. Zakaj? Ker je avgust pravzaprav izjemno pomemben mesec za tiste, ki si želijo tudi pozimi jesti z lastnega vrta. Ne govorimo le o ozimnici, temveč o sveži zelenjavi, ki prenese mraz ali pa dobro uspeva v zaščitenih gredah.
Čeprav je poletje čas obilja, se prav v avgustu sejejo nekatere od najbolj hranljivih in odpornih rastlin, ki jih bomo jedli v hladnih mesecih.
Zakaj sploh saditi avgusta?
Večina vrtnarjev avgusta misli, da je že prepozno. V resnici pa je to zadnji vlak za zimsko samooskrbo. Zemlja je še topla, kar omogoča hitro kalitev. Dnevi se sicer krajšajo, a je svetlobe še dovolj za razvoj mladih rastlin.
Poleg tega imajo mnoge vrste zelenjave raje hladnejše vreme. Poletna vročina jim ne ustreza, jesensko in zimsko vreme pa jih naredi še bolj aromatične in hranljive.
Kako načrtovati setev za zimo?
Preden se lotimo samega seznama rastlin, nekaj osnovnih napotkov za uspešno avgustovsko setev:
- Izberite zgodnje sorte, ki potrebujejo manj časa za rast.
- Ne sejte pregosto, saj bodo rastline rasle počasneje.
- Zemljo pred setvijo obogatite z domačim kompostom.
- Redno zalivajte, saj avgust zna biti presenetljivo suh.
- Zaščitite mlade rastline pred močnim soncem in polži.
In zdaj k bistvu – kaj torej resnično še lahko posadimo avgusta, da bo vrt obrodil tudi, ko temperature padejo pod ničlo?
1. Zimska solata – kraljica pozne setve
Zimska solata, zlasti sorte kot so posavka, vegorka ali zimska rjavka, je ena izmed najbolj zanesljivih zimskih zelenjadnic. Sadike posadimo do konca avgusta ali najkasneje v začetku septembra.
- Potrebuje dobro pognojeno zemljo in zaščito pred premočnim soncem.
- Rastline bodo pognale rozetke, ki bodo pozimi mirovale in spomladi eksplodirale v rast.
- Sadimo na razdaljo 20–25 cm.
2. Špinača je boljša po prvem mrazu
Čeprav špinačo pogosto sejemo spomladi, se avgustovska setev pogosto obnese še bolje. Rastlina vzklije hitro in dobro prezimi.
- Sejemo direktno na gredice, najbolje v drugi polovici avgusta.
- Pobiramo lahko liste že jeseni, del pa prezimi.
- Po mrazu dobi še boljšo aromo in višjo vsebnost sladkorja.
3. Motovilec je skromen, a hranljiv
Motovilec je znan po tem, da raste tudi sredi zime, če ni predebel sneg. Sejemo ga lahko že avgusta, če želimo večji in zgodnejši pridelek.
- Raje ima rahla, senčna tla.
- Prvi pridelek lahko obiramo že oktobra, drugi val pa spomladi.
- Je skorajda brez bolezni in odličen za zimske solate.
4. Redkvice za hitro jesensko bero
Redkvice sejemo večkrat na leto, a avgustovske so pogosto najlepše. Ne pokajo, niso votle, pa še listje je uporabno.
- Izberite sorte za jesensko pridelavo (npr. Saxa, French Breakfast).
- Sejemo v vlažno, rahlo prst, najbolje konec avgusta.
- Pobiramo po 30–40 dneh.
5. Čebula in česen za naslednje leto
Avgust ni pravi čas za sajenje glavne čebule, a lahko posadimo čebulček za mlado čebulo ali zgodnjo spomladansko bero.
- Čebulček posadimo v drugi polovici avgusta.
- Tudi česen lahko posadimo pozno avgusta za zgodnji pridelek.
- Rastline bodo pognale korenine in list, potem pa prezimile.
6. Zelje in ohrovt za zimske enolončnice
Če imate na voljo sadike (ali zelo hitro kaljive sorte), lahko avgusta sadite pozne vrste zelja, kodrolistni ohrovt in brstični ohrovt.
- Sadimo v dobro pognojeno zemljo, bogato z dušikom.
- Potrebujejo več prostora – vsaj 40 cm narazen.
- Prezimijo na gredi in jih lahko pobiramo sproti.
7. Azijska listnata zelenjava reste hitro in je nezahtevna
Pak choi, tatsoi, mizuna in druge »eksotične« listnate rastline dejansko bolje uspevajo jeseni kot poleti. V vročini prehitro uidejo v cvet.
- Sejemo direktno na gredo ali v zaščitene grede.
- Hitro rastejo – za obiranje po 4–6 tednih.
- Prenesejo nižje temperature in dajejo svež pridelek pozno v jesen.
8. Korenje za pozno pobiranje
Za pozno pobiranje je avgust še zadnja priložnost za pozno setev korenja, če sejete zgodnje sorte korenja (Amsterdam, Nantes).
- Sejemo nekoliko globlje kot spomladi, saj je zemlja topla.
- Pobiramo konec oktobra ali novembra – shranimo v pesek ali klet.
- Če ga pustimo v zemlji, ga zaščitimo s slamo.
9. Peteršilj in zelena
Peteršilj lahko sejemo še avgusta, če ne uspe takoj, prezimi in se razraste spomladi. Tudi stebelna zelena dobro uspeva v hladnejših dneh.
- Raje imata polsenčna tla in vlago.
- Peteršilj lahko pokrijemo z vrtnarsko kopreno in ga režemo vso zimo.
- Zelena potrebuje gnojenje in dovolj vode za bujne peclje.
10. Radič in endivija – robustna solatna alternativa
Čeprav ju pogosto sadimo poleti, lahko še vedno avgusta posadimo sadike radiča in endivije ali posejemo zgodnje sorte.
- Radič prezimi in ga lahko pobiramo delno tudi pozimi.
- Endivijo je treba zaščititi pred mrazom ali obirati pred zmrzaljo.
- Zelo odporni na bolezni, idealni za manj obdelane grede.
Kam saditi? Na gredice, visoke grede, v lonce?
Avgustovska zasaditev ni omejena le na klasične gredice. Lahko jo izvedemo tudi v:
- dvignjenih gredah, kjer bo zemlja toplejša tudi jeseni,
- lonečih in koritih, posebej za solatnice in redkvice,
- zelenjavnem tunelu ali rastlinjaku, kjer prezimimo bolj občutljive sorte,
- na prostih mestih, kjer smo že pobrali čebulo, krompir ali grah.
Pomembno je, da izkoristimo obstoječe površine in rotiramo kulture – tako preprečimo bolezni in izčrpavanje tal.
Kako zaščititi pridelek pred mrazom?
Zelo verjetno je, da boste jeseni in pozimi naleteli na vsaj nekaj nočnih zmrzali. Zato razmislite o naslednjem:
- Vrtnarska koprena – zadrži toploto in prepreči neposreden stik s slano.
- Tuneli iz PVC obročev in folije – enostavna in poceni rešitev za prehodna obdobja.
- Slama ali listje – zaščita tal okoli rastlin, zlasti pri korenovkah.
- Pokrivanje z gajbicami, kartoni ali vedri čez noč – začasna rešitev ob napovedani zmrzali.
