Česen sodi med najbolj koristne vrtnine, saj vsebuje za naše zdravje veliko količino koristnih snovi. Tipičen vonj in okus mu dajejo žveplene snovi vsebujoča eterična olja, alilno gorčično olje in druge žveplene snovi ter seveda alicin, ki je rastlinski antibiotik. Zato so včasih v Rusiji česnu rekli ruski penicilin, v Egiptu pa so z njim hranili delavce, da so ostajali zdravi. Česen je dokaj preprosto pridelati, če mu daš, kar potrebuje. Ni pa več to vrtnina, ki nima težav.
Česen je muhasta vrtnina
Mnogi bi radi pridelali svoj domači česen. Vendar je treba vedeti, da ne bo uspeval povsod. Ne mara zemljišč, kjer je pH pod 5, slabše pa bo uspeval tam, kjer je pH pod 5,5, v tleh pa predvsem primanjkuje kalija. Zato je pred odločitvijo za pridelavo na njivah nujno, da najprej naredite analizo tal. Posebej, če razmišljate o ekološki pridelavi. Na vrtovih se zelo redko srečujemo s kislo zemljo, na njivah pa ni tako zelo redka. Kalij je hranilo, ki ga na vrtnarskih površinah pogosto primanjkuje oziroma je rastlinam slabše dostopen zato, ker je v tleh preveč fosforja oziroma so preveč gnojena.
Česen potrebuje za svoj razvoj veliko sonca in suho, odcedno zemljo. Zato za stabilen, vsakoletni pridelek svetujem pridelavo na dvignjenih gredicah. Tako boste v primeru večjih padavin ali pozimi zastajanja vode zaradi prevelike količine snega, lahko zagotovili, da čebulice ne bodo stale v vodi.
Prav tako potrebuje redno oskrbo z vodo poleti, tudi zgodaj spomladi, saj je v času debeljenja čebulic njegova potreba po vodi zelo visoka. Zato je na večjih površinah nujno namakanje, na vrtovih pa redno zalivanje, ko je suša že nekje od sredine marca naprej.
Sajenje česna
Pred nami je ponovna sezona sajenja česna. Do takrat je sicer še nekaj časa, a nekaj nasvetov ne bo škodilo.
Za sajenja česna je zelo dobro, če površine pripravimo vsaj 14 dni pred sajenjem, saj česen zahteva dobro pripravljeno zemljo. Na tak način lahko mehansko uničimo tudi prve plevele, ki vzkalijo še pred sajenjem česna. Temu rečemo strokovno slepa setev. Gre pa za to, da plevelu omogočimo vznik, pred sajenjem česna pa lahko te komaj vznikle plevele uničimo z motiko ali strojno na njivah.
Ker potrebuje ves čas rahlo zemljo, si zagotovimo dovolj prostora za rahljanje tal. Kjer ne sadite na gredice, naj bo med vrstami vsaj 40 cm, v vrsti pa 5–8 cm. Globina sajenja jeseni je 8 cm. Pregloboko sajen bo porabil preveč energije za vznik, tudi izkop je otežen, preplitko sajen pa ima lahko težave v primeru dolgotrajno zamrznjene zemlje ali zelo nizkih zimskih temperatur. Se spomnite, da se včasih iz vsakega stroka posebej razvijejo listi, jaz temu rečem, da je videti kot drobnjak. Ta pojav je posledica poškodb rastnega vršička rastline zaradi mraza ali škodljivcev. Lahko je tudi posledica napada česnove muhe, a ta se navadno kaže nekoliko drugače.
Datum sajenja – kdaj sadimo česen?
Iz starih časov je v naših glavah ostal datum sajenja nekje v začetku oktobra, a vreme se je od takrat dejansko zelo spremenilo, posebej je to vidno v jeseni.
Težko sicer natančno določim termin sajenja, a v zadnjih letih se je v celinskem delu Slovenije najbolje obneslo sajenje prezimnih sort česna v prvem tednu novembra, jarih sort pa še teden dni kasneje. Na višjih legah pa morda kak teden prej. Sajenje je mogoče vse do konca januarja, s tem, da je pridelek predvsem prezimnih sort že nižji.
Se boste vprašali, zakaj tako pozno? Česen se mora pred zimo sicer dobro ukoreniniti, najbolje pa je, če sploh ne pride iz zemlje. Za boljše razumevanje termina sajenja, ker mnogi še vztrajajo pri starih datumih, naj povem dva osnovna vzroka, zakaj tako pozno sajenje. Za visok pridelek pa tudi idealno zdravstveno stanje je nujno, da ima česen močan koreninski sistem. Če česen sadimo v pretoplo zemljo, začne hitro gnati tudi listje. S tem pa imamo dve težavi. Koreninski sistem se neha razvijati, saj zdaj rastlina večino hranil transportira v listje. Torej izgubljamo pridelek, predvsem pa obstaja nevarnost zimske pozebe, počasnega začetka vegetacije spomladi in s tem tudi več težav z boleznimi. Druga težava pa nastane, če posevek napade česnova muha. Ta je zelo zgodnja, saj se pojavi takoj, ko se zemlja odtali in je nekaj dni temperatura nekje nad 5 oC. V zadnjih letih je to celo konec februarja. Ugotovili smo, da muha zaleže jajčeca samo tam, kjer imajo rastline več kot tri liste. Prezgodnje sajenje je torej lahko tudi vzrok, da je napad muhe veliko močnejši.
Jeseni lahko posadimo tudi jare sorte česna, saj bodo tako bolje izkoristile zimski mraz in vlago. Jare sorte ne zmrznejo. Lahko jih sicer posadimo tudi spomladi, a čim prej, vsaj do sredine marca. Le dokler so noči veliko hladnejše od dneva, dnevi kratki, zemlja pa hladna, se namreč česen dobro ukorenini. Kasnejša sajenja lahko povzročijo, da se česen ne razdeli na posamezne stročke in ostane v eni sami, večji čebulici. Ker pa je spomladi pogosto vprašljivo sajenje, saj je dežja, mokrote … veliko več, je bolje, da je tudi jari česen v zemlji v jeseni.
Veliki stroki, mali stroki?
Pri česnu resnično velja, da sajenje večjih strokov pomeni večje čebule, posledične seveda tudi višji pridelek. Zato so vas babice učile, da sadimo samo zunanje stroke, ti so namreč debelejši.
Če sadite svoj semenski material, je smiselno semenski česen prav skrbno izbrati. Že pred izkopom preglejte njivo, gredico in izberete čebulice za razmnoževanje samo tam, kjer je česen bolj zdrav. Posebej, če je posevek napadla česnova rja, je to lahko pomembno. Potem pa na tistem delu njive poiščite najbolj debele čebule in jih že v začetku namenite razmnoževanju. Shranite jih torej ločeno, dobro posušite in hranite v popolni temi.
Glavice česna raztrgamo na stročke (stročkanje) tik pred sajenjem. Prehitro stročkanje lahko povzroči poganjanje listne mase še pred sajenjem, s tem pa se volumen korenin zanesljivo močno zmanjša. To je še posebej pomembno, če sadite svoj sadilni material. Prepozno izkopan pridelek prav tako lahko povzroči prehitro odganjanje listne mase in s tem slabi koreninski sistem. Ker je bilo letos res zelo ekstremno vreme, ste mnogi česen izkopali prepozno. Zato je še bolj pomembno, da ga po izkopu res shranite v temen prostor in raztročkate tik pred sajenjem. Prav tako pa je pomembno, da ga ne sadite prehitro. Glede na vreme zadnjih deset in več let je bolje sajenje sredi zime kot pa prehitro, jesensko sajenje.
Ob stročkanju ločite manjše stroke od debelejših. Manjše stroke posadite posebej, gosteje, morda celo v rastlinjak in pospravite pridelek kot mlad česen.
Pred sajenjem je zelo priporočljivo stročke namočiti v raztopino morskih alg. Alge pospešujejo ukoreninjanje in dajo rastlini hitrejši start. So naravnega izvora in dovoljene tudi v ekološki pridelavi.
Glede na letošnje vreme ob izkopu pa svetujem, da poleg alg uporabimo še kamilični čaj izmed domačih pripravkov ali pa pripravek iz njivske preslice. Zelo veliko težav smo letos imeli pri pridelavi česna, med drugim je bilo veliko rje, a sama se bolj bojim talnih glivic, ki povzročajo gnitja že ob vzniku, posebej pa zgodaj spomladi do poletja.
Česnova muha tudi v Sloveniji
V zadnjih letih je postala njegov največji sovražnik česnova muha. Ta je veliko zgodnejša od čebulne in postane nevarna takoj, ko se dnevne temperature povišajo nad 5 oC, to je že konec februarja. Njeno delo pa opazimo šele aprila, ko se začnejo nekatere rastline zvijati in ne napredujejo v rasti, a takrat je za ukrepanje že prepozno. Pri nas nimamo učinkovitega, registriranega sredstva v namen varstva.
Zato je nujno, da naredimo vse ukrepe, ki ji preprečujejo dostop do našega česna. Česen posadite tako, da ga boste konec februarja lahko pokrili. Za večje površine se tudi pri nas že dajo nabaviti protiinsektne mreže. Na vrtovih lahko uporabite agrokopreno, lahko pa tudi stare zavese, ki nimajo luknjic večjega premera (nad 4 mm). Česen naj ostane pokrit nekje 2–3 tedne.
Okoli česna takoj, ko je po sredini februarja nekaj dni toplo (ne glede na nočne temperature), nasujte pepel. Plast pepela naj bo tanka in pomembno je, da je pepel v krogu 10 cm okoli stebla. Ne ga nasuti po celi gredici, saj preveč pepela lahko pomeni težave z rastjo, preveč pepela namreč ustavlja rast. Seveda pa je treba po vsakih močnejših padavinah plast pepela obnavljati. To počnemo vsaj do konca marca.
Lahko poskusite ob prvih znakih napada česnove muhe, to pa je v aprilu, rastline zaliti s pripravkom iz rabarbare in mu dodati še plenov čaj. To naredite tako, da tekočina steče v sredico rastlin, saj je ličinka tam. Zadevo ponovite trikrat v razmiku nekaj dni. A to početje ni preveč uspešno, saj je ličinka lepo skrita v sredici rastline , kjer dela škodo.
Pomlad in gnitje čebulic
Že nekaj let zapored se dogaja, da česen tudi gnije. Žal je pogosto vzrok tudi semenski material, ozek kolobar, okužbe so lahko v zemlji tudi več kot 10 let. Zato sama svetujem razkuževanje strokov pred sajenjem, doma lahko uporabite pripravek iz vrbovega lubja, recept najdete na spletu brez težav. Poskrbeti je treba tudi, da je zemlja ves čas rahla. Po dolgi zimi je najpogosteje močno zbita. Zato je po drugi polovici februarja nujno okopavanje, rahljanje tal. Takrat se ponovno razvija koreninski sistem in tako rahljanju bo veliko pripomoglo k temu, da bo korenin več, s tem pa bo večja tudi odpornost česna, ne samo pridelek.
V marcu ali aprilu, takoj, ko so dnevne temperature nad 15 oC, noči pa ne v minusu, pa svetujem najprej uporabo pripravkov, ki zatirajo, preprečujejo pojav bele in sive plesni. Med doma narejenimi pripravki je to pripravke iz listov hrena, v trgovinah pa lahko kupite pripravke, ki vsebujejo bakterijo Bacillus amyloliquefaciens. Pripravek je dovoljen tudi v ekološki pridelavi. Z njim seveda posevek zalijemo, saj je gnitje prisotno v zmelji. Potrebno pa je, da je zemlja že pred zalivanjem vlažna, temperature pa ne prenizke.
Gnitje prepoznate hitro, saj začnejo listi rumeneti. To se spomladi sicer redno dogaja. A če ob pregledu opazite, da je v bistvu rumen samo del lista oz. poteka rumenenje v črti po celem listu od dna do konice lista, česen pa izpulite in opazite, da spodaj del korenin manjka, potem je česen v težavah. Nujno je ukrepanje, saj se bo tako česen slabo skladiščil tudi, če glivica zaradi suhih razmer poleti ne bo povsem uničila rastlin.
Česnova rja
Rja se pojavlja šele, ko so dnevi res topli, zato je uporaba pripravkov proti njej tako zgodaj spomladi nepotrebna. Običajno jo opazimo konec maja ali v juniju. Začne se s črnimi madeži, kot bi nekdo polil kapljice olja po listih. A hitro se ti madeži spremenijo v oranžne. Prav v začetku napada je lahko dovolj učinkovita tudi preslica, čim pa opazimo oranžne madeže, je treba uporabiti močnejše orodje. To je baker, uporabimo bakrena listna gnojila. Če ste prepozni in je rje že veliko, pojdite trikrat zapored v tridnevnem presledku. Namesto bakra lahko uporabite tudi pripravek iz sode bikarbone, a res samo v začetku napada. Če je nasad rja močno napadla, sama za sajenje v naslednjem letu ne bi več uporablja tega materiala za seme ali pa bi res skrbno izbrala najbolj zdrave rastline, jih najprej populila in to v povsem suhem vremenu, liste pa odstranila že takoj po izkopu.
Česen je zanimiva in tudi zelo koristna vrtnina. Zdi se mi, da največ napak pri pridelavi naredimo, ker ga preveč gnojimo, napačno gnojimo. Sama bi gredice za česen raje pognojila samo s kalijevim sulfatom (50–60 dkg / 10m2) morda nekaj komposta (5 l / m2) in z ničimer drugim. Druga velika napaka pa je, da česen predvsem prepozno pobiramo in prezgodaj sadimo. Sajenje česna je zadnje opravilo na vrtu, potem pa naj zemlja počiva.