Ali ste ugotovili, da so vaše misli vaša glavna ovira na poti do srečnejšega življenja in občutka izpopolnjenosti? To spoznanje je dragoceno. Šele ko težavo ozavestite, so namreč možne spremembe.
Pretirana samokritičnost je navada, ki se je je zelo težko otresti, kar pa nikakor ne pomeni, da niso možne korenite spremembe. Če boste vztrajni, boste začeli postopoma opažati, da se vam življenje ne zdi več tako nesmiselno in da nimate nenehnega občutka, da ste vsiljivec, ki se ne more zares kosati z drugimi.
1. Dovolite si napake
Pretirana samokritičnost je pogosto tesno povezana s perfekcionizmom. Če globoko v sebi verjamete, da si ne smete privoščiti niti najmanjše napake, ni presenetljivo, da raje zavrnete večino priložnosti, ki se vam ponudijo, saj vas je strah, da bi se razkrile vaše šibke točke. Tako je nujno, da spremenite svoj odnos do napak. Namesto da jih dojemate kot katastrofo, poskušajte o njih raje razmišljati kot o priložnostih za učenje in rast. Če boste v polnosti ozavestili, da brez napak ni napredka, bo strah izginil. Tako boste bolj odprti za nove izkušnje in zanimive priložnosti.
2. Ne primerjajte se z drugimi, ampak samo s sabo
Ko se primerjamo z drugimi, pogosto primerjamo najslabše dele svojega življenja z najboljšimi deli življenj drugih ljudi. Tovrstne primerjave seveda niso pravične, vendar nas možgani zlahka pretentajo, da so upravičene. Podobno kot strah pred napakami nas lahko hromi tudi nenehno primerjanje z drugimi. Precej pametneje je, da se primerjate s sabo oziroma s preteklo različico sebe. Tako boste najverjetneje ugotovili, da nikakor ne stojite na mestu.
3. Pazite, kam usmerjate svojo energijo
Občutek brezciljnosti se lahko pojavi tudi zaradi nenehnih poskusov, da bi spremenili druge. Če se počutite kot pokvarjena plošča, saj ste poskušali drugim že neštetokrat razložiti svoja stališča ali kako se počutite, vendar ne dobite odziva, ki si ga želite, je najverjetneje čas za drugačen pristop. Namesto da obupujete, ker se drugi ne spremenijo, se osredotočite nase. Energijo začnite usmerjati v tiste cilje, ki niso odvisni od drugih. Naj vedenje drugih ne bo več izgovor. Morda boste morali sicer nekoliko spremeniti cilje, vendar lahko zagotovo najdete možnosti za drobne izboljšave, ki so odvisne predvsem od vas.
4. Opominjajte se, da pot do uspeha ni linearna
Znak, da ste sami sebi največji sovražnik, je lahko tudi obupovanje ob najmanjših ovirah. Prepričanje, da bo pot do cilja zelo preprosta, je večinoma nerealistično. Ovire, zaradi katerih morate narediti nekaj dodatnih »ovinkov«, so povsem običajne. Ko se vam naslednjič zalomi in začnete razmišljati, da bi obupali, raje razmislite, česa se lahko iz te preizkušnje naučite. Če boste razumeli, kaj je razlog za oviro, s katero se morate spopasti, se boste v prihodnje precej lažje izognili podobnim težavam.
5. Pišite dnevnik in se vračajte k starim zapisom
Redno pisanje dnevnika je lahko zelo koristno za osebnostno rast. S tem se zmanjša nevarnost za ruminiranje, tj. nenehno premlevanje istih stvari, na katere ne morete zares vplivati. Ruminiranje je običajno zelo neproduktivno, saj blokira vaše delovanje. Namesto da bi prevzeli nadzor nad svojim življenjem, postanete pasivni opazovalec. Če svoje misli spravite na papir, se jih vsaj deloma osvobodite, zato lahko energijo usmerite v konkretne spremembe. S pomočjo dnevnika obenem lažje ozavestite problematične ponavljajoče se vzorce, ki jih morda niti ne opazite (npr. nenehno samokritičnost ali pretirano črnogledost). Da bi lahko prepoznali tovrstne vzorce, je seveda nujna analiza preteklih zapisov. Tako je priporočljivo, da se občasno vrnete k starim zapisom in jih karseda zbrano preberete. Najverjetneje boste začeli hitro prepoznavati določene stalnice, ki vas ovirajo pri razvoju.
