Prijava
Prokrastinacija je izraz, ki označuje zavlačevanje oziroma odlašanje. To seveda običajno počnemo takrat, ko nas čakajo obveznosti, ki nam niso najbolj pri srcu. To je sicer nekaj, kar vsaj občasno počnemo praktično vsi, vendar lahko govorimo tudi o kronični prokrastinaciji, ki je precej bolj nevarna. Vpliva lahko na različne vidike vašega življenja, pri čemer je treba vedeti, da ne gre preprosto za lenobo, ampak so v ozadju precej kompleksnejši razlogi.
Kronična prokrastinacija je pogosto povezana z zelo močnim strahom pred neuspehom, prepričanjem, da niste dovolj dobri, hudo obliko anksioznosti in sorodnimi težavami. V ozadju pa je lahko tudi motnja pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD). Za kronično prokrastinacijo je značilno stalno zamujanje rokov, zapolnjevanje časa z aktivnostmi, ki v tistem trenutku niso zares pomembne (tako si lahko namreč rečete, da nekaj vendarle delate), in pomanjkanje zbranosti, vse to pa lahko seveda spremlja hud stres, saj imate nenehno občutek, da vam stvari uhajajo iz rok.
1. Odpustite si pretekle napake
»Kronični prokrastinatorji« so pogosto prepričani, da takšni pač so in da je nemogoče, da bi se lahko spremenili. Slabe izkušnje iz preteklosti dojemajo kot dokaz, da ni mogoče drugače. Težava je pogosto povezana z občutki krivde in obžalovanjem zaradi preteklih napak. Če se na primer pri nečem niste odrezali najbolje, ker ste se dela lotili praktično v zadnjem hipu, lahko začnete verjeti, da je vse brezupno. Naslednjič boste tako zavlačevali še dlje, rezultat bo še slabši, vi pa boste še malce bolj prepričani o tem, da ni izhoda. Šele ko si boste odpustili za napake iz preteklosti, boste lahko začeli na novo.
2. Ozavestite in predelajte zgrešena prepričanja
Postanite bolj pozorni na določene mišljenjske vzorce, ki so pogosto tesno povezani s prokrastinacijo. Kako pogosto se zalotite pri posploševanju, osredotočanju na negativno in popolnem ignoriranju pozitivnih vidikov ter pri razmišljanju o najhujših možnih scenarijih? Če boste pozorni na tovrstne vzorce, se boste lahko hitreje ustavili.
3. Razmislite, kaj bi svetovali prijatelju v podobni situaciji
Na situacijo, v kateri ste, poskušajte pogledati od zunaj. Kaj bi svetovali nekomu, ki je pretirano kritičen do sebe, posledično pa se težko loti različnih nalog, saj ga hromi osredotočanje na morebitni neuspeh? Pogosto namreč precej hitro najdemo ustrezne rešitve in prave besede, ko se v stiski znajde nekdo, ki nam je blizu, medtem ko smo do sebe precej bolj nepopustljivi.
4. Obsežnejše naloge vedno razdelite na zelo preproste korake
Če se zdijo določene obveznosti povsem neobvladljive, jih razdelite na čim manjše dele, nato pa se osredotočite le na en del naenkrat. Ne razmišljajte o tem, kaj vse bo treba še narediti, ampak le o najbližjem cilju.
5. Odpovejte se prepričanju, da mora biti prvi poskus popoln
S kronično prokrastinacijo imajo še posebej pogosto težave osebe, ki so nagnjene k perfekcionizmu. Če velja to tudi za vas, se opomnite, da ni potrebe, da je popoln že vaš prvi poskus. Tako boste namreč precej lažje začeli. Manj odlašanja pa pomeni tudi več časa za popravke oziroma dodelave.
6. Poskrbite, da bo možnost za skušnjavo čim manjša
Vas takrat, ko bi morali delati, pogosto premamijo elektronske naprave? Skušnjava bo precej manjša, če boste preprosto izklopili telefon. Če ga pri delu potrebujete, pa si lahko pomagate z aplikacijami, ki blokirajo druge aplikacije oziroma funkcije, ki vas najpogosteje zvabijo v svojo past. Podoben princip seveda velja tudi za druge »skušnjave«, ki se jim težko uprete. Saj veste: priložnost dela tatu.
7. Nagradite se za uspešno opravljeno delo
Če se boste osredotočali na kazen – torej na negativne posledice, povezane z zamujanjem – bo panika še večja, posledično pa bo večja tudi želja po prokrastinaciji. Precej pametneje je, da določite nagrade, ki si jih boste prislužili z uspešno opravljenim delom. Tako dela ne boste povezovali z nečim negativnim, mučnim, ampak bo v ospredje stopil pozitivni vidik.
