Pri deljenju osebnih informacij je težko najti zlato sredino. Če praktično nikoli ne razkrijete ničesar osebnega o sebi, ste lahko dojeti kot pretirano zadržana osebe, če ste zelo odprti, pa se vam lahko hitro zareče, zato večkrat razkrijete več, kot bi v resnici želeli. Glavno merilo pri tem, kaj boste delili z drugimi in kaj ne, so seveda vaši občutki. Pomembno je, da vam je lagodno in da nimate občutka, da ste v nekaj prisiljeni. Seveda pa je pri tem dobro upoštevati tudi okoliščine. Še posebej če ste nadpovprečno odprta oseba, se vam je verjetno že zgodilo, da ste napačno ocenili določeno situacijo in povedali več, kot bi bilo v resnici pametno. Vsekakor ne bi bilo dobro, če bi se zaradi morebitnih negativnih izkušenj povsem zaprli vase. Po drugi strani pa je pametno, da v prihodnje uberete nekoliko bolj premišljen pristop …
1. Opazujte, kako se v določenih okoliščinah obnašajo drugi
Podobno kot se otroci pogosto učijo s posnemanjem, lahko tudi kot odrasli pogosto izkoristimo ta princip – še posebej v novih situacijah. Če ste na primer pred nedavnim zamenjali službo, si vzemite nekaj časa za opazovanje dinamike odnosov v kolektivu. To seveda ne pomeni, da morate svojo osebnost povsem podrediti obnašanju drugih. Toda če se znajdete med ljudmi, ki praktično nikoli ne razpravljajo o ničemer osebnem, bi lahko bila vaša pretirana odprtost moteča. Ko nameravate nekaj deliti z drugimi, se zato vedno vprašajte tudi, ali verjamete, da si ta oseba resnično želi slišati te informacije.
2. Razmislite, kaj je cilj vašega razkritja
Primarni cilj deljenja osebnih informacij bi moral biti vzpostavljanje intimnejših vezi oziroma bolj poglobljenih odnosov. Preden nekaj delite z drugimi, zato vedno razmislite, kakšni so v resnici vaši motivi. Če na primer razkrivate določene informacije zavoljo poskusa čustvene manipulacije, se vam lahko to hitro vrne kot bumerang.
3. Izberite primeren čas
Morda so bile vaše slabe izkušnje iz preteklosti povezane s tem, da se oseba, ki ste ji zaupali nekaj osebnega, ni odzvala v skladu z vašimi pričakovanji. To ne pomeni nujno, da ta oseba ni cenila zaupanja, ki ste ji ga izkazali, ampak ste morda izbrali neustrezen trenutek. Preden razkrijete nekaj pomembnega o sebi, se zato vedno prepričajte, da ima druga oseba resnično čas za pogovor.
4. Poiščite najustreznejši način
Določene informacije je najbolje razkriti osebno, spet pri drugih pa je primernejša drugačna oblika – na primer elektronsko sporočilo, ki drugi osebi omogoča, da v miru razmisli o vaših besedah. Upoštevajte torej različne okoliščine in izberite resnično najprimernejši kanal.
5. Pazite, da vaše presoje ne bo zameglil alkohol
Nepremišljeno deljenje osebnih informacij je pod vplivom alkohola zelo pogosto. Čeprav se vam zdi razkrivanje določenih podrobnosti iz vašega osebnega življenja v tistem trenutku odlična ideja, je možnost za to, da boste svojo odločitev naslednji dan močno obžalovali, precejšnja. Poskrbite torej, da količina popitega alkohola ne bo nikoli tolikšna, da bi lahko zameglila vašo presojo – še posebej ko ste v družbi ljudi, s katerimi si niste pretirano blizu.
6. Osebne informacije razkrivajte postopoma
Pri razkrivanju osebnih informacij naj se vam ne mudi. Namesto da naenkrat razkrijete ogromno intimnih podrobnosti o sebi oziroma o svojem življenju, naj bodo tovrstna razkritja bolj postopna – tako zaradi vas samih, saj bo možnost za razkritje, ki bi ga kasneje obžalovali, tako precej manjša, kot zaradi drugih ljudi, saj jih lahko s prehitrim razkrivanjem osebnih informacij pretirano obremenite.
7. Vprašajte se, ali gre resnično za recipročen odnos
Ali imate občutek, da ste nekomu povedali že ogromno o sebi, medtem ko sami ne veste skorajda ničesar o tej osebi? V tem primeru je vsekakor smiselno, da naredite korak nazaj. Ne glede na to, kaj so razlogi za zaprtost te osebe, je v odnosih pomembna vsaj osnovna recipročnost.