Najnovejša znanstvena odkritja ugotavljajo, da ima svetlobno onesnaževanje večji vpliv, kot smo domnevali. Prihodnje pomladi utegnejo prihajati bolj zgodaj, kot smo bili doslej vajeni.
V torek so znanstveni v Veliki Britaniji objavili študijo, v kateri so ugotavljali vpliv svetlobnega onesnaževanja na čas, ki ga drevesa potrebujejo, da vzbrstijo. Z opazovanjem štirih drevesnih vrst so ugotovili, da v povprečju tista drevesa, ki so vzpostavljena umetni svetlobi, vzbrstijo sedem dni prej kot tista, ki rastejo proč od urbanih naselij in brez prisotnosti umetne svetlobe.
“Dokazali smo samo, da obstaja korelacija, ničesar drugega,” je ob tem povedal Richard Ffrench-Constant, eden od soavtorjev raziskave, ki je bila objavljena v Proceedings of the Royal Society B. Študija dopušča možnost, da svetlobno onesnaževanje povzroči zgodnejšo pomlad ali bolje rečeno, svetlobno onesnaževanje prelisiči drevesa, da ta mislijo, da je pomlad že prišla.
Kaj je svetlobno onesnaževanje?
Svetlobno onesnaženje pomeni vsak neposreden ali posreden vnos umetne svetlobe v okolje, kar povzroči povečanje naravne osvetljenosti okolja. Med drugim povzroča zdravstvene težave, onemogoča vidnost zvezd v mestih, moti astronomska opazovanja, trati energijo in moti ekološke sisteme. Kar 99 odstotkov ljudi v Združenih državah in v Evropi zaradi svetlobnega onesnaževanja ne vidi Rimske ceste.
V študijo zajeli štiri drevesne vrste
Študija je pokazala, da evropski jêsen na območjih, ki so izpostavljena svetlobnemu onesnaževanju, v povprečju vzbrsti približno 5 dni prej. Druge drevesne vrste, vključno s platano, bukvijo in hrastom vzbrstijo kar 7 dni prej kot enake vrste, ki rastejo na drugih, temnejših območjih.
Zgodnja brstitev lahko vpliva na celoten ekosistem
Zgodnja brstitev bi lahko imela velik vpliv na okoliški ekosistem, ugotavlja Eric Vandernoot iz observatorija Atlantic University na Floridi, svetlobno onesnaževanje pa po njegovem mnenju spremeni celoten cikel rastline. Ne samo, da bodo rastline zgodaj vzbrstele, tudi cvetele bodo prej, vzorci in čas rasti se utegnejo spremeniti, prav tako tudi čas, ko drevesa odvržejo svoje listje in plodove.
Tudi živalim ni prizanešeno
Primer vpliva svetlobnega onesnaženja iz živalskega sveta, meni Cheryl Ann Bishop iz mednarodnega združenja Temno nebo, so denimo vešče. Privlači jih umetna razsvetljava, da letijo proti njej, tam pa se spremenijo v pojedino za plenilce, s tem pa ne odslužijo vselej svojemu naravnemu namenu v nekem sistemu.
Že dolgo je znano, da naravni ritem dneva in noči je nujno potreben za normalno delovanje večino živalskega sveta. Metulji, ptice, netopirji, želve, žuželke in druge vrste živali potrebujejo temo oz. zvezde na nebu za orientacijo, izpolnjevanje prehranjevalnih potreb, parjenje ipd. Prekomerna umetna svetloba v nočnem času v nekaterih ekosistemih že resno ogroža posamezne vrste, očitno pa, kot postaja jasno, tudi rastlinam ni prizanešeno.
Medtem ko je umetna svetloba v nočnem času v določeni meri potrebna za varnost, pa v marsikaterem okolju ni potrebna. Tako npr. razsteljava ne sodi nujno v naravna območja, ne potrebujemo je tudi na praznih parkiriščih ali drugih neobljudenih odprtih površinah, na avtocestah, verandah in drugod. Ceste, ki so namenjene samo motoriziranemu prometu, naj ne bi bile osvetljene, medtem ko pešci v mestih svetlobo praviloma potrebujejo. Prav tako naj majhne vasi ne bi potrebovale razsvetljave v enaki meri kot je ta potrebna v mestih. Ugašajmo torej luči, ki jih ne potrebujemo, kadar je to le izvedljivo.