Generalna skupščina Svetovne zdravstvene organizacije (WHO), ki je bila ustanovljena leta 1948, je 7. april določila za svetovni dan zdravja. Vsako leto se v želji po večjem osveščanju javnosti na ta dan izpostavi določeno temo s področja zdravja, letos je to pravica do zdravstvene pomoči za vse ljudi na svetu.
Ne puščajmo šibkejših za sabo
Poleg tega, da se veselimo, da smo zdravi, moramo tudi opozoriti svetovne voditelje na temeljne človekove pravice do zdravja. Še vedno veliko ljudi po svetu nima dostopa do zdravstvene pomoči in nege. Debate širom sveta so letos potekale o tem, kako širiti gibanje #HealthForAll, katerega cilj je doseči lepši in bolj zdrav svet, v katerem šibkejših ne pustimo za sabo. V ospredju so torej etičnost, moralnost in solidarnost – dvigniti moramo kriterije ter omogočiti ljudem boljše življenje. Letošnji slogan se namreč glasi: »Health for all – everyone, everywhere«.
Zdravje je človekova pravica
Splošna zdravstvena pokritost pomeni, da imajo vsi ljudje na svetu brezplačen dostop do kakovostnih zdravstvenih storitev kadarkoli in kjerkoli. »Verjamemo, da je ta cilj mogoče doseči, vse pa se mora začeti z močnim osnovnim zdravstvenim varstvom. Primarna zdravstvena oskrba predstavlja celosten pristop do zdravja in dobrega počutja, osredotočena pa mora biti na potrebe in želje posameznikov, družin in skupnosti. Da bi zdravje za vse postalo resničnost, morajo vlade vlagati v kakovostno in dostopno osnovno zdravstveno varstvo, zdravstveni delavci pa morajo skrbeti in se zavzemati za bolnike ter jih osveščati o tem, kako biti in ostati zdravi. Posameznike in skupnosti je treba tudi motivirati, da skrbijo za svoje zdravje. Zdravje je človekova pravica. Skupaj lahko poskrbimo, da bomo zdravi prav vsi,« so zapisali na Svetovni zdravstveni organizaciji (WHO).
Pri približno vsakem desetem hospitaliziranem pacientu v EU pride do neželenih zapletov
Kako pa je v Evropi? »Čeprav se zdi samoumevno, da bi morali imeti vsi državljani Evropske Unije (EU) dostop do enakega standarda varnih in kakovostnih zdravstvenih storitev, žal temu ni vedno tako. Dejansko pri približno vsakem desetem hospitaliziranem pacientu v EU pride do neželenih zapletov med zdravljenjem. Približno 25 odstotkov takih primerov je posledica bolnišničnih okužb, ostali pa so posledica človeških napak, okvar medicinskih pripomočkov in drugih dejavnikov. Večino neželenih dogodkov za paciente je mogoče preprečiti, vendar pa se strategije za zmanjšanje teh v celotni EU ne izvajajo dosledno,« poroča Evropska komisija za področje varnosti pacientov.