Prijava
Za nekatere ljudi je zelo pomembno, da si pri odločitvah, povezanih z drastičnimi spremembami navad, dopuščajo drobne prekrške. Če se na primer odločite, da se boste bolj zdravo prehranjevali, lahko na primer sklenete, da si boste enkrat tedensko še vedno privoščili sladkarije ali kaj podobnega. Ta sistem določenim ljudem povsem ustreza, vendar pa naj bi obstajalo tudi ogromno ljudi, ki jim tovrsten pristop močno oteži življenje. Spreminjanje navad je tako mnogo težje, kot bi bilo sicer. Prav o tem govori »pravilo 100 odstotkov«, imenovano tudi »pravilo 100/98«, ki ga je razvil pred nedavnim preminuli harvardski profesor Clayton Christensen …
Vnaprejšnja odločitev za doslednost nam prihrani izčrpanost, povezano z nenehnim odločanjem
Clayton Christensen je znan po misli, da je običajno lažje, če se nečesa držimo ves čas oziroma 100-odstotno, kot pa če bi imeli določeno pravilo, ki bi ga upoštevali zgolj 98 odstotkov časa. Izjava na prvi pogled ni smiselna, vendar pa spoznanja, povezana s tem, kako sprejemamo odločitve, in ugotovitve o moči naše volje potrjujejo, da omenjena misel pogosto še kako drži. Vsaka odločitev, ki jo moramo sprejeti, nam namreč pobere nekaj energije, kar velja tudi za navidezno nepomembne vsakodnevne odločitve. Več ko je odločitev, ki jih moramo sprejeti, bolj izčrpani smo. Če se torej že vnaprej odločimo, da bomo neko pravilo, ki smo ga določili sami, upoštevali ves čas, so nam s tem prihranjene vse nadaljnje odločitve. Že vnaprej se torej odločimo, kako se bomo odzvali v situacijah, ki bi lahko predstavljale skušnjavo. Po drugi strani pa to, da si dopustimo občasne prekrške, pomeni, da se moramo stalno odločati, kdaj je pravi čas za to izjemo. Številne situacije, v katerih se znajdemo, tako zahtevajo kar nekaj napora in tehtanja različnih možnosti.
Opisana spoznanja so sicer nekaj, kar socialni psihologi ugotavljajo že več desetletij. »Drobni prekrški« se hitro spremenijo v popolno opustitev načrtov. Tako pozabimo na sklepe o tem, da bomo spremenili določeno navado, in zaidemo na stara pota. Čeprav se namreč prepričujemo, da bo šlo zgolj za izjemo, lahko te izjeme mimogrede prerastejo v (staro) pravilo. Pravilo 100/98 govori prav o tem, da ljudje pogosto potrebujemo vsaj osnovno predvidljivost. Če vnaprej sklenemo, da bomo nekaj zagotovo naredili vsak dan (npr. posvetili vsaj 1 uro gibanju) ali pa na nečesa zagotovo ne bomo naredili (npr. pojedli sladkarije), bo to poskrbelo za to, da bomo lahko vsaj okvirno predvideli, kako bodo videti naš dan, zato bo manj omahovanja, ko bo prišel čas, da to tudi udejanjimo – odločitev je bila namreč sprejeta vnaprej, zato nam pravzaprav sploh ni treba več razmišljati. Podobno so ugotovili tudi mnogi ljudje, ki jim je uspelo opustiti kajenje. Dokler so si namreč dovoljevali zgolj določeno število cigaret dnevno, so namreč prej ali slej spet pristali na začetku.
Za začetek lahko poskusite s krajšim časovnim obdobjem
Pogosta napaka, ki jo delajo ljudje, naj bi bila tudi ta, da si predstavljajo, da je motivacija povezana s kompleksnimi pravili, sistemi in orodji. Vendar pa lahko prav to najbolj negativno vpliva na našo motivacijo za to, da se lotimo konkretnih sprememb. Običajno so najboljša zelo preprosta pravila, ki ne zahtevajo posebnega razmišljanja. Če vas ideja, da bi se popolnoma odpovedali določenim drobnim prekrškom, straši, poskušajte določiti krajše obdobje, med katerim boste glede nečesa zares 100-odstotni. Prav lahko se zgodi, da boste ugotovili, da vam je tako pravzaprav precej lažje, kot če bi nenehno razmišljali o tem, kdaj boste lahko (končno) prekršili določeno pravilo.
