Monokulturna pridelava hrane oziroma t. i. intenzivno kmetijstvo ima sicer doloฤene prednosti, vendar pa je tovrstna oblika poljedelstva po drugi strani tudi zelo problematiฤna. Vse veฤ ljudi se tako spraลกuje, kakลกna bi bila lahko alternativna oblika kmetijstva, ki ne bi popolnoma izฤrpala zemlje na doloฤenem obmoฤju, obenem pa bi zagotavljala veฤjo obstojnost rastlin v manj ugodnih razmerah. Kot ena izmed moลพnih alternativ oziroma vsaj delnih alternativ se pojavlja koncept ยปgozdnih vrtovยซ, katerih dodatna prednost je, da je ฤasovni vloลพek tu resniฤno minimalen, saj ne temeljijo na klasiฤnem obdelovanju zemlje โฆ
Monokulturno poljedelstvo pomeni vse veฤ teลพav z moฤno osiromaลกeno prstjo
Oฤitno je, da mnoge rastline brez teลพav uspevajo v naravi, ne da bi pri tem potrebovale kakrลกno koli ฤloveลกko pomoฤ. ฤeprav jih nihฤe ne zaliva, obrezuje, gnoji ipd., so v odliฤnem stanju. To je seveda ลกe posebej izrazito v gozdovih. Za povrh pa so te rastline precej bolj odporne na okoljske dejavnike in na spreminjajoฤe se podnebne razmere, pri ฤemer ima pomembno vlogo raznolikost vrst, ki po drugi strani predstavlja velik manko pri monokulturnem poljedelstvu. V gozdovih imamo tako (relativno) stabilen sistem, ki se ยปvzdrลพujeยซ in obnavlja sam, na drugi strani pa naฤrtno poljedelstvo, ki nas lahko seveda oskrbi s precej veฤjo koliฤino hrane, a za kakลกno ceno?
Monokulturni pristop lahko ลพe po relativno kratkem ฤasu prst oropa pomembnih hranil, kar se zaฤne odraลพati tudi na kakovosti pridelka. ฤe doloฤeno povrลกino uporabljamo zgolj za eno vrsto, lahko namreฤ ta vrsta povsem izsrka doloฤene hranilne snovi, spet drugih hranil pa je v prsti preveฤ. Zaradi pomanjkanja raznolikosti obstaja tudi veฤja nevarnost za razliฤne bolezni oziroma napade ลกkodljivcev. Tovrstnim teลพavam se lahko sicer v doloฤeni meri izognemo s t. i. kolobarjenjem, vendar se zdi, da so potrebne tudi bolj ยปsonaravne reลกitveยซ, ki predstavljajo prehod od intenzivnega k ekstenzivnemu kmetijstvu. Gozdne vrtove lahko razumemo kot nekakลกno skrajno razliฤico tovrstnih pristopov, saj gre za koncept, ki se v veliki meri nanaลกa na povsem naravne procese brez ฤloveลกkih posegov โฆ
Pionir na podroฤju gozdnih vrtov, ki zahtevajo le nekaj ur dela na mesec
Osnovna ideja pri snovanju gozdnih vrtov je prav ฤim boljลกi pribliลพek naravnim ekosistemom. Zelo pomembna lastnost je tako raznolikost vrst. Za nekakลกnega pionirja na podroฤju gozdnih vrtov velja Martin Crawford, ustanovitelj ยปagrogozdneยซ neprofitne organizacije, ki je leta 1994 zasnoval lastni gozdni vrt. Postopoma je dodajal nove rastline โ in tako danes na njegovem vrtu raste ลพe veฤ kot 500 vrst uลพitnih rastlin. Poleg tega je na vrtu ogromno rastlin, ki sicer niso neposredno uporabne za ฤloveลกko prehrano, vendar pa imajo pomembno vlogo pri funkcioniranju tega sistema. Crawford je prepriฤan, da bi morali moฤno spremeniti svoj pogled na to, kaj je ยปnormalnoยซ, ko gre za pridelavo hrane, in tudi polja in vrtove zasnovati tako, da bi bili bolj podobni gozdovom. Takลกen raznolik sistem omogoฤa, da veฤina pridelka preลพivi, ne glede na vreme. Poleg raznolikosti vrst pa so pomembni tudi razliฤni ยปslojiยซ gozdnega vrta, ki zagotavljajo zaลกฤito pred vetrom, premoฤnim soncem ipd.
ฤeprav je Crawford na zaฤetku v vzpostavljanje gozdnega vrta vloลพil kar precej ฤasa in energije, z njim danes praktiฤno nima dela, saj sistem skrbi sam zase. Meseฤno tako za vzdrลพevanje porabi le nekaj ur. Praktiฤno nemogoฤe si je sicer predstavljati, da bi lahko takลกni gozdni vrtovi zagotavljali hrano za vse prebivalce tega planeta, vendar pa gre zagotovo za zanimivo dopolnilno obliko ยปpridelaveยซ, ki lahko pomaga pri ublaลพitvi teลพav, za katere je krivo sodobno kmetijstvo. Gozdni vrtovi se zdijo ลกe posebej zanimivi v boju z vse veฤjo osiromaลกenostjo prsti na mnogih obmoฤjih.
Preberite tudi: Katarina ฤuk o gozdni terapiji: Gozd je terapevt. Vodnik odpre vrata vanj.
