0,00 EUR

V košarici ni izdelkov.

Zdravje & prehranaPovej mi, s kom se družiš na spletu … in povem ti,...

Povej mi, s kom se družiš na spletu … in povem ti, kaj ješ!

MORDA VAS ZANIMA

Družbena omrežja so postala nekakšna vzporedna realnost, v kateri preživimo ogromno časa. To ima seveda tako določene prednosti kot slabosti. Ob začetku širjenja novega koronavirusa se je na primer izkazalo, da so lahko družbena omrežja pomembno orodje za ohranjanje medčloveških povezav v trenutkih, ko fizična bližina ni mogoča. Po drugi strani pa imajo lahko seveda tovrstna omrežja tudi temne plati. Pogosto vplivajo na naše vsakodnevne navade bolj, kot bi si želeli priznati – oziroma bolj, kot se sploh zavedamo. Eno izmed področij, na katerem se vse bolj opaža vpliv družbenih omrežij, so zagotovo tudi naše prehranjevalne navade. Rek »povej mi, s kom se družiš, in povem ti, kdo si« bi tako lahko nadomestili tudi s »povej mi, s kom se družiš na spletu, in povem ti, kaj ješ« …

- Oglas -

Obvezna fotografija pred obrokom

Za to, da bi lahko družbena omrežja vplivala na naše prehranjevalne navade, so seveda najprej potrebne fotografije jedi. Prav fotografiranje obrokov, preden jih zaužijejo, je postalo ena najbolj priljubljenih »prostočasnih dejavnosti« mnogih ljudi. Še posebej milenijci naj bi se težko uprli skušnjavi, da velik delež hrane poslikajo in nato objavijo na družbenih omrežjih. Glede na izsledke raziskave, ki so jo leta 2017 izvedli pri podjetju Maru/Matchbox, naj bi v povprečju kar 69 odstotkov milenijcev fotografiralo svojo hrano, preden naredijo prvi grižljaj. 

Fotografiranje hrane

Pogosta izpostavljenost fotografijam zdravih živil poveča željo po teh živilih

Zanimive ugotovitve, povezane z vplivom družbenih omrežij na naše prehranjevalne navade, pa prinaša tudi raziskava, ki so jo pred nedavnim izvedli na univerzi v Astonu. Ekipa raziskovalcev, ki jo je vodil dr. Jason Thomas, je ugotovila, da imajo družbena omrežja vsekakor vpliv na to, kako oziroma kaj jemo. Šlo je sicer za manjšo raziskavo, v kateri je sodelovalo nekaj manj kot 400 študentov. Izkazalo se je, da fotografije zdravih živil, ki jih objavljajo prijatelji na družbenih omrežjih, vzbudijo željo po tem, da bi tudi sami posegli po tovrstnih živilih. A ne le to. Pogosto se zgodi, da hočemo svoje (spletne) prijatelje prekositi in zaužiti še več zdrave hrane kot oni.

Objave fotografij nezdravih jedi kot »dovoljenje«, da si lahko tudi sami privoščimo

Dober vzgled torej vleče, vendar pa velja žal tudi nasprotno. Omenjena raziskava z univerze v Astonu je namreč razkrila, da na naše prehranjevalne navade v veliki meri vplivajo tudi fotografije nezdrave hrane, ki smo jim izpostavljeni na družbenih omrežjih. Zaradi fotografij ocvrte oziroma zelo mastne hrane, slaščic ipd. si mnogi privoščijo mnogo več tovrstnih jedi, kot bi si jih sicer. Tudi v tem primeru velja podoben princip – ne le da si privoščimo približno toliko, kot so si naši prijatelji, ampak radi naredimo korak dlje. Tovrstne fotografije nam tako ponujajo nekakšno dovoljenje za to, da si damo duška, saj se tolažimo s tem, da ljudje okoli nas počnejo podobno.

- Oglas -

Poskušajte se izogniti fotografijam, ki bi vas lahko spravile v skušnjavo

Ugotovitve o tem, kako močno je tisto, kar se znajde na našem krožniku, odvisno od tega, čemu smo vsakodnevno izpostavljeni na družbenih omrežjih, so lahko seveda zelo koristne za tiste, ki poskušate jesti bolj zdravo. Če so vaša družbena omrežja polna fotografij vse prej kot zdrave, visokokalorične hrane, je pametno, da poskrbite, da boste v prihodnje čim redkeje izpostavljeni takšnim fotografijam. Seveda se tovrstnim fotografijam ni mogoče popolnoma izogniti, a že to, da jih ne vidite tako pogosto, vam bo pomagalo, da se lažje uprete skušnjavi. Po drugi strani pa so lahko spletni prijatelji, ki redno objavljajo fotografije zdravih jedi, motivacija za to, da postane tudi vaš jedilnik bolj zdravju prijazen.

NAJNOVEJŠE